Izboljšanja varnosti uporabe e-skirojev se je treba lotiti sistematično

Kot je pojasnil Erik Logar z AMZS, tako kot v drugih državah tudi pri nas narašča število uporabnikov e-skirojev in posledično tudi število nesreč in nevarnih situacij. “To je dejansko problem vseh evropskih držav, število nesreč se je namreč dobesedno povsod skorajda potrojilo v zadnjih petih letih, to velja tudi za Slovenijo,” je Logar navedel na novinarski konferenci ob predstavitvi raziskave, ki so jo pripravili v sodelovanju s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi. Najpogostejši dejavniki tveganja za nesreče so neprilagojena hitrost (38,1 odstotka), neupoštevanje prednosti (21,2 odstotka) in napačna stran oz. smer vožnje (16,6 odstotka). Logar je omenil tudi vožnjo v napačno smer in po napačnih površinah, uporabo e-skiroja z eno roko in uporabo telefona med vožnjo, prevoz predmetov ali sopotnikov, konflikte s pešci in kolesarji, alkohol in predelave skirojev. Dodaten dejavnik po njegovih besedah predstavlja tudi sestava e-skiroja, saj lahko zaradi majhnih koles že najmanjša luknja ali pesek na vozišču pomeni oviro, ki povzroči padec. Pri padcih po njegovih besedah pogosto pride do poškodb okončin, predvsem zgornjih, in poškodb glave, nekoliko manj pogoste so poškodbe prsnega koša in trupa. Med pobudami, ki so jih pripravili avtomobilski klubi, je tako po Logarjevih besedah tudi predlog izdelovalcem e-skirojev, da bi bila kolesa na e-skirojih večja in da otežijo predelave. Za zagotavljanje boljše vidnosti predlagajo serijsko vgradnjo smernikov. Država oz. lokalne skupnosti pa morajo poskrbeti za ustrezno infrastrukturo za uporabnike e-skirojev. Ker pa največ težav povzročajo uporabniki sami, se je treba “usposabljati, skrbeti za defenzivno vožnjo, se izogibati vožnji pod vplivom alkohola, vožnji s sopotnikom in poskrbeti, da imamo na sebi ustrezno zaščitno opremo”, je dejal Logar. Zaskrbljujoč trend naraščanja števila prometnih nesreč in težjih poškodb med uporabniki e-skirojev opažajo tudi na policiji. Kot je navedel Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, se je leta 2022 zgodilo 232 prometnih nesreč, lani 307, letos doslej pa že 247. Narašča tudi število hudo poškodovanih voznikov e-skirojev, leta 2022 jih je bilo 31, lani 48, letos doslej pa 44. Letos so v prometnih nesrečah umrli štirje vozniki e-skirojev, je še izpostavil Leskovar. Po njegovih besedah je zaskrbljujoče tudi, da je približno 70 odstotkov voznikov e-skirojev, udeleženih v prometnih nesrečah, tudi povzročiteljev nesreče. Tudi Leskovar je poudaril, da lahko največ za svojo varnost in varnost drugih storijo prav vozniki e-skirojev sami. Poudaril je, da mora voznik prilagoditi hitrost predvsem svojim sposobnostim, stanju na cesti, infrastrukturi in vremenskim razmeram. Da e-skiro ni igrača, je dejala tudi direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol. Na agenciji o njenih besedah pozdravljajo zvišanje starostne meje za uporabo lahkih motornih vozil na 15 let, vendar menijo, da so potrebni tudi dodatni ukrepi. Zavzemajo se za obvezno uporabo čelade za vse uporabnike, osnovno usposabljanje za varno vožnjo, obvezno zavarovanje odgovornosti ter učinkovitejši nadzor nad predelanimi e-skiroji, je navedla. Poudarila je tudi pomen preventivnih dejavnosti, pri čemer je naštela več akcij, ki jih izvajajo na AVP.