»Kronična bolezen traja vse življenje. Takih bolnikov ni mogoče zdraviti nepovezano«

Zdravstveni sistem je s projektom Skupnostnih zdravstvenih centrov stopil na pot ene največjih reform v zadnjih desetletjih. Namen reforme ni le odpiranje novih zdravstvenih točk, temveč korenita sprememba načina obravnave pacientov - od razdrobljenega sistema k tesnemu sodelovanju med družinskimi zdravniki, specialisti, medicinskimi sestrami in socialnimi službami. O ciljih reforme, prvih rezultatih in prihodnosti oskrbe smo se pogovarjali z dr. Andreo Di Lenardo, priznanim kardiologom in predstojnikom kardiološkega oddelka v Glavni bolnišnici.

Zakaj so Skupnostni zdravstveni domovi tako pomembni za prihodnost javnega zdravstva?

Gre za bistveno spremembo organizacije zdravstvenega sistema. Ne gradimo zgolj novih stavb, ampak ustvarjamo mrežo sodelovanja med vsemi zdravstvenimi delavci. Le če bodo pacienti, zdravniki, specialisti, medicinske sestre in socialne službe delovali usklajeno, bomo lahko zagotovili kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo.

Prvi Skupnostni zdravstveni dom je bil odprt decembra lani v Glavni bolnišnici. Kako ocenjujete prvih sedem mesecev in ali ste uresničili cilje?

Če izhajamo iz dejstva, da smo se od začetka zavedali, da tako obsežnega projekta v sedmih mesecih ni mogoče v celoti uresničiti, potem lahko rečem, da so bili cilji doseženi v okviru tega, kar smo realno pričakovali. Če pa me vprašate, ali danes že imamo Skupnostni zdravstveni center, ki deluje popolnoma in ima vzpostavljene vse načrtovane storitve, je odgovor ne.

Kaj manjka?

Manjka še en ključni člen sistema - sodelovanje družinske medicine. Ne želim se spuščati v razpravo o zavrnjeni reformi ministra Schillacija, niti v pogajanja o pogodbah ali sindikalnih vprašanjih. To ni moje področje. Dejstvo pa je, da je prisotnost družinskih zdravnikov ključnega pomena za dokončanje projekta.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.