Dogodki v Ceuti odpirajo pot trši migracijski politiki

Včerajšnja triurna izredna videokonferenca notranjih ministrov EU je, če ne drugega, prekinila nekajdnevno javno obračunavanje med voditelji članic unije. Toda solidarnost, ki so jo ministri enotno izrazili v podporo Madridu, ni prinesla vrnitve v ustaljene tire. Prej nasprotno, saj je primer Ceute odprl pot načrtom za hitrejše vračanje migrantov, okrepitev zunanjih meja schengenskega območja in tesnejše sodelovanje s tretjimi državami, kjer bi lahko po t. i. albanskem vzoru nastali centri za obravnavo in vračanje migrantov.

Članice EU in schengenske pridružene države so sicer pohvalile Španijo za hiter odziv, potem ko se je minuli četrtek začel množični prehod iz Maroka in je v špansko enklavo na afriškem kontinentu vstopilo približno 72.000 ljudi. Več kot 48.000 se jih je vrnilo v Maroko v 48 urah, do torka pa že okoli 70.000. Španiji je bilo priznano tudi, da razmere niso ogrozile Schengna oziroma povzročile nadaljnjih migracijskih tokov proti celinski Španiji ali drugim članicam.

Madrid je s tem dobil pomembno politično zadoščenje, vendar ministri niso ostali pri solidarnosti. Dogovorili so se namreč o pospešitvi vračanja migrantov, odločnejšem boju proti tihotapskim mrežam, krepitvi zunanjih meja, izmenjavi obveščevalnih podatkov in učinkovitejšem zgodnjem opozarjanju.

Bruselj upravljanje migracij že leta prenaša na države izvora ali tranzita. Te v zameno za finančne spodbude, trgovinske ugodnosti ali politično podporo omejujejo odhode in sprejemajo vrnjene migrante. A ko se odnosi poslabšajo ali nadzor za nekaj ur popusti, lahko nastane kriza, ki nemudoma preoblikuje evropsko politično razpravo.

Paradoks včerajšnjega dogovora je, da se EU na to ranljivost odziva z dodatnim sodelovanjem s tretjimi državami, s čimer še povečuje njihovo vlogo varuhinj evropskih meja, ki je seveda ne opravljajo zastonj.