KATASTROFA V SLOVENSKIH VINOGRADIH: Suša in vročina pobijata trte – vina bo do 70 % manj, cene pa v nebo!

Slovenski vinogradniki so v šoku. Letošnja letina 2026 se spreminja v pravo nočno moro. Suša in ekstremna vročina uničujeta grozdje po vsej državi, pridelek pa se seseda kot hiša iz kart. V nekaterih vinogradih so izgube že 70-odstotne – vina bo dramatično manj, cene pa bodo, kot kaže, eksplodirale.

Vinogradi se sušijo, trte umirajo

Na Primorskem je stanje kritično. V slovenski Istri vinogradniki poročajo o polovičnem do 70-odstotnem izpadu. V Vipavski dolini in Goriških brdih se številke gibljejo med 20 in 70 odstotki, na Krasu je »le« 10–20-odstotni upad.

Strokovnjaki z Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica so 20. avgusta jasno povedali: razmere so ekstremne. Do konca avgusta so zabeležili že okoli 60 vročih dni nad 30 °C in do 30 tropskih noči. Grozdje je manjše, skoraj brez soka, kisline pa skoraj ni. »Nizke kisline bodo velik izziv za kletarjenje,« opozarjajo. Vino bo drugačno – in ga bo dosti manj.

Trgatev poteka rekordno zgodaj – 10 do 14 dni pred rokom. Vinogradniki že sredi avgusta trgajo, kar je sicer nekdaj bilo rezervirano za september. Na vzhodu države pa je zgodba še bolj črna. Direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek je dejal, da gre za eno najslabših letin v zadnjih 50 letih. Najprej neurja, nato suša – vinogradi v Halozah in širše so opustošeni.

Zlata trsna rumenica dodatno pobija trte

Kot da suša ne bi bila dovolj, se po vzhodni Sloveniji širi zlata trsna rumenica. V ljutomersko-ormoških in radgonsko-kapelskih goricah je ponekod prizadeta že polovica vinogradov. Bolezen trte uniči – okužene rastline propadejo, pridelek pa izgine. Vinogradniki so v paniki, ukrepi proti ameriškemu škržatku tečejo, a škoda je že ogromna.

Kaj to pomeni za vino in potrošnike?

Uradne številke Statističnega urada bodo šele konec oktobra, a terenske ocene so jasne: letos bo vina bistveno manj kot lani (ko so pričakovali skoraj 89.000 ton grozdja). Manjše količine + višji stroški pridelave = višje cene na policah. Vinarji že napovedujejo podražitve. Kdor si bo želel kakovostno slovensko vino, bo moral globlje seči v žep.

Slovensko vinogradništvo je v krizi. Podnebne spremembe niso več grožnja prihodnosti – so realnost, ki prav zdaj uničuje letino. Če se razmere ne spremenijo, se lahko zgodi, da bo slovensko vino v prihodnjih letih postalo luksuz, ki si ga bo lahko privoščil le redkokdo.

Čas je za alarm. Vinogradniki kličejo na pomoč, potrošniki pa se pripravite: letošnje vino bo redko – in drago. 

Notranjska.si