Bronja Žakelj, avtorica uspešnice Belo se pere na devetdeset: “Spomin na umrle in poklon življenju.”

Bronja Žakelj, avtorica knjižne uspešnice Belo se pere na devetdeset, po kateri je bil posnet tudi film, je v Lovrencu na Pohorju odkrito spregovorila ne samo o knjigi in filmu, ampak tudi o družinskem življenju, izgubi matere in brata ter boju z rakom, ki ga je uspešno premagala. Da je knjiga spomin na umrle in poklon življenju je med drugim dejala za naš medij.

Knjiga Belo se pere na devetdeset je izšla leta 2018, leto kasneje je zanjo avtorica dobila nagrado kresnik. In takrat si ni niti predstavljala, da bo leta 2025 filmska verzija doživela velik uspeh, nam je dejala Bronja Žakelj.

“Ker sem jo pisala predvsem za svoja dva otroka, da se ne bi pozabila moja zgodba, zgodba moje družine. Tako da ja, že, že knjiga je bila zame nekaj neverjetnega. O tem, da bi pa knjiga postala film ali pa naša življenjska zgodba film, si pa, jasno, niti sanjati nisem mogla,” je dejala.

V knjigi je odkrito in iskreno pisala o minljivosti, bolezni, smrti – a tudi o življenju in veselju, optimizmu

“Ni šlo za neko avtoterapevtsko pisanje, niti ni šlo za angažirano pisanje, da bi rada — nisem želela izpostavljati pravzaprav teh tem. Jaz sem si želela preprosto povedati neko avtentično zgodbo, kjer se ranljivost pokaže brez sramu, vse naše šibkosti pa tudi lepota, hrepenenje, ljubezni. Skratka, neko odprto zgodbo. Želela sem pa pisati iskreno, se pomakniti na nek rob svojih izkušenj, ker samo takrat, tam je možno najti nekaj resničnega. “ Misli tudi, da sta knjiga in film naletela na tako lep odziv, predvsem zaradi tega, ker ljudje v njej, ali pa v filmu, prepoznajo iskrenost.

“To vse skupaj mi veliko pomeni, ker vsi ti moji, ki so šli, ne živijo samo v mojih spominih ali pa spominih mojih otrok, niti samo skozi besede v knjigi, ampak v bistvu skozi slike, živijo tudi skozi slike v filmu in so tudi skozi film na nek način nazaj dobili svoj glas. To je največ, kar pravzaprav lahko, ali pa sem mislila, da bi lahko naredila za nekoga, ki ga ni več, ki si ga imel tako rad. Ker kot pravijo, umremo dvakrat: prvič, ko našega telesa ni več, in drugič, ko nekdo zadnjič spregovori tvoje ime.,” je še iskreno povedala.

Tako je nastal večen spomin in spomenik njeni družini. “In film in knjiga sta zahtevna, ampak vendarle jih vidim. In tudi bralci, bralke, gledalci, gledalke, mislim, da vidijo to zgodbo predvsem kot poklon in spomenik – ali pa poklon življenju. Govori kot zgodbo, neko svetlo zgodbo, v resnici zgodbo o upanju, ki govori, da se da, da se skoraj vedno da in da je vredno ne samo preživeti, ampak živeti, ker kljub vsemu je življenje tako zelo lepo.”

Življenje ji je tudi kasneje, ko je knjiga bila izdana, prineslo nove izkušnje, tako lepe kot manj lepe, ker takšno je pač življenje. “In po knjigi, po koncu knjige je teklo naprej, po koncu filma, jasno, že moje življenje teče naprej. Oblikujejo te težke stvari, gotovo izgube, ampak ne samo to, oblikuje te tudi vse tisto, kar se je, se dogaja vmes in kar se je zgodilo vmes, vse tiste ljubezni, ki so se zgodile, male, velike zmage, mali, veliki trenutki in v bistvu tudi to je tisto, kar šteje,” je še povedala pisateljica, ki je sicer na odru v pogovoru z ravnateljico Osnovne šole Lovrenc na Pohorju, pred izbranim občinstvom, povedala marsikatero podrobnost iz svojega življenja in družine.

The post Bronja Žakelj, avtorica uspešnice Belo se pere na devetdeset: “Spomin na umrle in poklon življenju.” appeared first on Lokalec.si.