Jože Kure: »Kočevje mora biti občina, v kateri bodo ljudje želeli ostati, živeti in ustvarjati«

Jože Kure, kandidat za župana Občine Kočevje, verjame, da se prihodnost občine gradi predvsem z odnosom do ljudi, razumevanjem njihovih potreb in okolja, v katerem živijo. V pogovoru o prihodnosti Kočevja v nadaljevanju odkrito spregovori o razlogih za kandidaturo, priložnostih in izzivih občine, pomenu sodelovanja ter o tem, zakaj mora biti v središču vsake razvojne odločitve človek.

Gospod Kure, odločili ste se kandidirati za župana Občine Kočevje. Kaj je pretehtalo pri tej odločitvi in zakaj menite, da Kočevje potrebuje spremembo?

Za kandidaturo sem se odločil, ker verjamem, da ima Kočevje veliko več potenciala, kot ga danes izkoriščamo. Imamo izjemno naravno okolje, bogato zgodovino, gospodarsko tradicijo, številna uspešna društva in predvsem ljudi, ki znajo in želijo ustvarjati. Vse to so prednosti, na katerih lahko gradimo prihodnost. Toda potencial sam po sebi še ne pomeni razvoja. Potrebujemo jasno smer, premišljene odločitve in predvsem sposobnost povezovanja.

Bi pa dodal, da s tem ne mislim, da je treba vse, kar je bilo doslej narejeno, postaviti pod vprašaj. Daleč od tega. Dobro je treba priznati, ohraniti in nadgraditi. Prav tako pa moramo znati odkrito povedati, kje stvari ne delujejo dovolj dobro in kje bi lahko naredili več.

Prepričan sem, da ljudje od občine upravičeno pričakujejo več posluha, več sodelovanja in predvsem več konkretnih rezultatov, tudi dokončanih projektov.

Vaše programsko geslo je »Mi smo tu doma«. Kaj za vas osebno pomeni biti doma v Kočevju?

»Biti doma« poleg tistega formalnega, torej imeti nekje prijavljeno stalno prebivališč, pomeni pripadati prostoru, poznati njegove ljudi, spoštovati njegovo zgodovino in čutiti odgovornost za njegovo prihodnost. Biti vključen v skupnost. Mogoče prek društev, mogoče kako drugače. Ampak na tak način se udejanja pravi pomen te besedne fraze – Biti doma.

Veliko mladih se po končanem šolanju ne vrne v domače okolje. Kako bi jih prepričali, da je Kočevje kraj, kjer si lahko ustvarijo prihodnost?

Mladih ne bomo prepričali z lepimi besedami. Prepričamo jih lahko samo tako, da jim ustvarimo pogoje, zaradi katerih bodo želeli ostati oziroma se vrniti.

Poglejmo povsem življenjsko. Predstavljajte si mlad par, oba zaposlena, oba si želita ustvariti družino. Rada imata Kočevje in tu vidita svojo prihodnost, vendar si ne moreta privoščiti primernega stanovanja. Kaj jima v takšnem primeru pomaga, če jima govorimo, da so mladi naša prihodnost? Potrebujeta konkretno rešitev.

Zato želimo razvijati dostopne oblike stanovanjskega najema, tudi z možnostjo kasnejšega odkupa. Spodbujali bi nakup prve nepremičnine in prenovo starejših stanovanjskih objektov. Pri tem vidim veliko priložnost tudi v obnovi stanovanj v središču mesta. Tako lahko hkrati rešujemo stanovanjsko problematiko in vračamo življenje v mestno jedro.

Toda stanovanje je samo del zgodbe. Mladi potrebujejo kakovostna delovna mesta, dostopne športne in kulturne dejavnosti, urejene javne površine ter občutek, da lahko soodločajo o prihodnosti svojega kraja.

Želim si, da mladi ne bi bili samo naslovniki občinskih ukrepov, ampak njihovi soustvarjalci. Da bi jih vključili v projekte, prostovoljske aktivnosti in razvojne pobude. Da bi ponovno zaživele tudi dobre ideje, kot je projekt RTM Kočevska.

Naš cilj mora biti preprost: da odhod iz Kočevja ne bo posledica pomanjkanja priložnosti, temveč osebna izbira. In da bo vrnitev domov vedno realna možnost.

Kočevje ima močno industrijsko tradicijo. Po drugi strani pa vse bolj prihaja v ospredje vprašanje varovanja okolja. Kako uskladiti gospodarski razvoj in kakovost življenja?

Zelo jasno želim povedati, da gospodarski razvoj in varovanje okolja ne smeta biti nasprotnika. Prav nasprotno. Dolgoročno uspešno gospodarstvo mora temeljiti na odgovornem odnosu do prostora in ljudi.

Kočevje potrebuje nova kakovostna delovna mesta. Potrebuje uspešna podjetja, obrtnike, razvojne projekte in investicije. Toda ni vseeno, kakšno industrijo razvijamo in kam jo umeščamo.

Zato nasprotujemo umeščanju industrijske cone Kleče, zlasti projektom kemične industrije. Menim, da moramo biti pri dejavnostih, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in zdravje ljudi, posebej previdni. Prav tako je treba dolgoročno razmišljati o postopnem umiku nevarnih proizvodnih dejavnosti iz mesta. To ni nasprotovanje gospodarstvu. Temu bi predvsem rekel odgovorno prostorsko načrtovanje.

Imamo pa tudi izjemno razvojno prednost, ki je premalo izkoriščena: gozd in les. Ne vidim razloga, da Kočevje ne bi postalo še pomembnejše središče sodobne lesnopredelovalne dejavnosti, inovacij in strokovnega znanja o gozdu. Če bo investicija v podjetje Fagus Slovenika uspešno dokončana, lahko predstavlja dobro osnovo za povezovanje z manjšimi lesnopredelovalnimi podjetji in razvoj novih dejavnosti.

Kočevsko je veliko in raznoliko območje. Kako preprečiti, da bi se razvoj osredotočal predvsem na mesto, medtem ko bi podeželje ostajalo v ozadju?

To je eno ključnih vprašanj, s katerimi se moramo ukvarjati. S katerimi se ukvarja praktično vsaka Občina v Slovenija. Ta decentralizacija znotraj samih lokalnih skupnosti. Res je, Kočevje ni samo mesto. Občina so tudi vse naše vasi in ljudje, ki v njih živijo.

Kdor živi v mestu, morda ne razmišlja vsak dan o tem, kaj pomeni slabo vzdrževana podeželska cesta, pomanjkljiva komunalna infrastruktura ali škoda, ki jo kmetu povzročijo divjad in zveri. Za človeka, ki tam živi in dela, pa so to zelo konkretni problemi, ki neposredno vplivajo na njegovo življenje.

Več pozornosti želimo nameniti podeželskim cestam, vodnim virom in komunalni infrastrukturi. Tam, kjer gradnja kanalizacije ni smiselna, moramo omogočiti ustrezne in finančno dostopne individualne rešitve.

Predvsem pa želim, da krajevne skupnosti dobijo večjo vlogo pri odločanju. Ljudje najbolje vedo, kaj v njihovem kraju potrebujejo. Ne moremo vseh prioritet določati iz ene pisarne v središču Kočevja.

Večkrat slišimo, da mestno središče Kočevja izgublja nekdanji utrip. Je mogoče centru ponovno vrniti življenje?

Seveda je mogoče. Toda najprej si moramo priznati, da mestnega središča ne bomo oživili zgolj z obnovljenimi tlakovci, klopmi in lepo urejenimi pročelji. To je pomembno, a še zdaleč ni dovolj.

Mesto živi zaradi ljudi.

Spomnite se, kako drugače občutimo prostor, ko se na trgu odvija dogodek, ko srečamo znance, ko imajo otroci kje preživeti popoldne in ko lahko posedimo ob kavi. Tudi preprosta sobotna tržnica ali manjši koncert lahko naredita več za občutek živahnega mesta kot marsikateri velik in drag projekt.

Želim si, da mestna ploščad ponovno postane prostor srečevanja. Da se nanjo vrnejo manjši koncerti, sejmi, kulturni in družabni dogodki. Za večje prireditve pa vidim priložnost tudi v Gaju.

To frazo rad uporabljam – mestno središče mora biti naša skupna dnevna soba. Prostor, kamor radi pridemo tudi takrat, ko nimamo nobenega posebnega opravka.

Kaj pa področje zdravstva in starejših? Kaj lahko občina na tem področju sploh naredi, če je zdravstveni sistem pretežno v pristojnosti države?

Res je, da občina ne more sama rešiti vseh težav slovenskega zdravstva. Toda to ne pomeni, da lahko župan ob teh vprašanjih zgolj zamahne z roko in odgovornost prepusti državi.

Zdravje in dostopnost zdravstvenih storitev sta preveč pomembna, da bi ju obravnavali kot nekaj, na kar lokalna skupnost nima vpliva.

Zavzemali se bomo za ohranitev 24-urne zdravstvene oskrbe v Kočevju, za boljšo dostopnost osebnih zdravnikov in diagnostičnih storitev ter za nadaljnji razvoj kakovostnega javnega zdravstva. Pri tem mora biti župan aktiven sogovornik zdravstvenih ustanov, države in vseh drugih pristojnih institucij.

Posebej pomembna se mi zdi skrb za starejše. Vedno več ljudi si želi starost preživeti doma, v okolju, ki ga poznajo in kjer se počutijo varne. To moramo spoštovati in jim, kolikor je mogoče, tudi omogočiti. Zato potrebujemo dobro organizirano dolgotrajno oskrbo.

Ko govorimo o varnosti, pa ne smemo misliti samo na zdravstveno varnost. Ljudje se morajo varno počutiti na ulicah, v svojih naseljih in na cestah. Posebej pozorni moramo biti na prometno varnost v okolici šol in vrtcev ter na sodelovanje s policijo, civilno zaščito in drugimi institucijami.

Pri zahtevnih vprašanjih sobivanja v lokalni skupnosti potrebujemo odgovoren in dosleden pristop, usklajeno delovanje pristojnih služb ter predvsem rešitve, ki bodo delovale v praksi.

Želim si občine, v kateri nihče nima občutka, da je zaradi starosti, bolezni, oddaljenosti ali življenjskih okoliščin ostal sam.

Poznamo vas tudi kot človeka, ki mu je blizu kultura. Kakšno mesto imajo društva, kultura in šport v vašem razumevanju lokalne skupnosti?

Zame imajo izjemno pomembno mesto. In to ne zgolj zato, ker sem tudi sam povezan s kulturnim ustvarjanjem. Ko stojiš na odru skupaj z drugimi pevci, hitro začutiš nekaj, kar je pri vsakdanjem življenju včasih premalo cenjeno. Vsak ima svoj glas, vsak svojo vlogo, toda pesem zares zazveni šele takrat, ko znamo poslušati drug drugega. Meni se zdi to lepa prispodoba tudi za delovanje lokalne skupnosti.

Prav društva so tista, ki povezujejo ljudi različnih generacij, poklicev in pogledov. Ljudje v njih prostovoljno namenjajo ogromno svojega časa, znanja in energije za nekaj, od česar imamo korist vsi.

Poglejte, koliko dejavnosti v naši občini temelji na prostovoljstvu. Od kulturnih in pevskih društev do športnih klubov in drugih organizacij. Brez teh ljudi bi bilo življenje v Kočevju bistveno siromašnejše.

Zato si želim, da občina društva obravnava kot pomembne partnerje. Ne samo ob razpisih in slovesnostih, ampak pri načrtovanju razvoja in oblikovanju življenja v naših krajih.

Na področju športa potrebujemo večjo dostopnost dejavnosti za otroke in mladino, tudi za družine, ki si članarin in opreme težje privoščijo. Razmisliti moramo o športnem vavčerju za mlade, vlagati v obnovo obstoječih športnih objektov, vaških igrišč in razvoj dodatnih površin za rekreacijo.

Na področju kulture je pomembna tudi obnova Šeškovega doma, ki ima za Kočevje poseben pomen. Pri tem pa ne gre samo za stavbo. Gre za prostor kulturnega ustvarjanja, srečevanja in ohranjanja naše identitete.

Ljudje so pogosto skeptični do predvolilnih obljub. Kako jih boste prepričali, da vaš program ne bo ostal zgolj dokument na papirju?

To je povsem upravičeno vprašanje. Mislim, da imajo ljudje dovolj velikih besed in premalo jasno predstavljenih rezultatov.

Ne želim obljubljati, da bomo v štirih letih rešili vse težave. To ne bi bilo pošteno. Lahko pa obljubim, da bomo delali sistematično, da bomo določili jasne prednostne naloge in da bodo občani vedeli, kaj načrtujemo, koliko bo posamezen projekt stal in kdaj lahko pričakujejo njegovo izvedbo.

Ena prvih nalog bi bila izboljšanje organizacije občinske uprave. Želim si strokovne, učinkovite in politično neodvisne uprave, v kateri bodo pristojnosti in odgovornosti jasno določene.

Posebej pomembna se mi zdi vzpostavitev projektne pisarne za pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Kočevje mora biti pri iskanju razvojnih priložnosti bolj aktivno. Občina, ki ima pripravljene kakovostne projekte, se lahko na razpise odziva hitreje in učinkoviteje.

Prav tako želim okrepiti sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in povečati vpliv občanov na razporejanje dela občinskih sredstev. Participativni proračun je lahko pomembno orodje, če ga znamo pravilno uporabiti.

Prepričan sem tudi, da župan ne sme biti človek, ki misli, da ima vedno prav. Dober župan mora znati zbrati okoli sebe sposobne ljudi, prisluhniti različnim mnenjem in sprejeti tudi kritiko.

In če se pri kakšnem projektu zaplete? Potem je treba ljudem to povedati. Pojasniti razloge, predstaviti rešitve in prevzeti odgovornost. Zaupanje se namreč ne gradi s tem, da nikoli ne priznaš težav. Gradi se s poštenim odnosom.

Če bi se čez štiri leta ponovno srečala na tem mestu, kaj bi si želeli, da bi lahko povedali o Kočevju? In kaj želite danes sporočiti občankam in občanom?

Želel bi si, da bi lahko povedal, da smo naredili pomembne korake naprej. Da je Kočevje občina, v kateri imajo mladi več možnosti za samostojno življenje, kjer podjetniki lažje razvijajo svoje dejavnosti in kjer ljudje v mestu ter na podeželju čutijo, da jih občina sliši.

Da smo ustvarili več življenja v mestnem središču, izboljšali infrastrukturo, ohranili dostopne javne storitve in dali več priložnosti društvom, kulturi in športu.

Predvsem pa bi si želel, da bi lahko rekel, da smo izboljšali medsebojne odnose. Da smo dokazali, da je mogoče občino voditi povezovalno, spoštljivo in z občutkom za vse njene prebivalce, ne glede na to, koga so volili.

Veste, na koncu se ljudje ne bodo spominjali vseh sej, sestankov in dokumentov. Spominjali se bodo tega, ali se je v njihovem kraju kaj premaknilo na bolje. Ali so bili slišani. Ali so lahko računali na pomoč. Ali so čutili, da je njihova občina na njihovi strani.

Občankam in občanom pa bi rad povedal nekaj zelo preprostega. Kočevje je naš skupni dom. Njegova prihodnost ni odvisna samo od enega človeka, ene politične stranke ali ene skupine ljudi. Odvisna je od tega, ali bomo znali stopiti skupaj, se poslušati in delati za skupno dobro.

Sam sem pripravljen prevzeti svoj del odgovornosti. S spoštovanjem do vsega dobrega, kar smo ustvarili doslej, z jasnim pogledom naprej in predvsem z iskreno željo, da bi bilo življenje v naši občini boljše. Ker smo tu doma. In ker si naš skupni dom zasluži prihodnost, na katero bomo lahko ponosni.

OGLASNO SPOROČILO