Medtem ko Slovenija prižiga zeleno luč za HE Mokrice, Hrvaška svari: Ogrožena bi lahko bila pitna voda milijonskega Zagreba!

Slovenska vlada je sprejela odločitev, ki odpira pot gradnji hidroelektrarne Mokrice, zadnje v verigi elektrarn na spodnji Savi. Toda projekt tik ob hrvaški meji povzroča vse več nasprotovanja. Hrvaška opozarja, da bi nova elektrarna lahko poslabšala stanje reke Save, dodatno znižala podtalnico in ogrozila vodne vire, od katerih je odvisna oskrba širšega zagrebškega območja s pitno vodo.

Vlada odločila: Korist energetike prevlada nad varovanjem narave

Vlada je v četrtek, 29. oktobra 2026, izdala odločbo o prevladi javne koristi proizvodnje električne energije nad javno koristjo ohranjanja narave pri projektu hidroelektrarne Mokrice. Gre za pomemben premik pri projektu, ki ga spremljajo dolgoletni upravni postopki, nasprotovanja okoljevarstvenikov in sodni spori.

Odločitev sicer še ne pomeni, da lahko gradbeni stroji nemudoma začnejo delo. Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Vlada svojo odločitev pogojuje z izvedbo številnih ukrepov za zmanjševanje škodljivih vplivov na naravo, med njimi z varstvom ribjih vrst, ureditvijo prehodov za vodne organizme ter vzpostavitvijo nadomestnih habitatov.

Toda s tem se zgodba še zdaleč ne končuje. Nasprotovanje prihaja tako iz Slovenije kot iz sosednje Hrvaške, kjer opozarjajo na posledice, ki bi lahko segale precej dlje od načrtovanega jezu.

Nova hidroelektrarna bi stala le 450 metrov od hrvaške meje

Hidroelektrarna Mokrice je načrtovana kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, za elektrarnami Boštanj, Arto–Blanca, Krško in Brežice.

Zgradili bi jo približno 450 metrov od hrvaške meje, dolvodno od izliva Krke v Savo. Prav ta lokacija je eden ključnih razlogov za nasprotovanje.

Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod je že poleti slovenski strani sporočilo, da s projektom ne soglaša. Ocenjuje, da bi gradnja lahko poslabšala stanje površinskih in podzemnih voda na hrvaškem ozemlju.

Posebej opozarja na morebitne posledice za oskrbo Zagreba s pitno vodo. Glavno vprašanje pri tem ni neposredno črpanje vode iz Save, temveč vpliv reke na podzemne vodonosnike, iz katerih se napajajo vodna zajetja.

Zakaj Hrvate tako skrbi podtalnica?

Hrvaške okoljevarstvene organizacije opozarjajo na proces, ki ga večina ljudi ob gradnji hidroelektrarn niti ne opazi.

Sava namreč po svoji strugi ne prenaša samo vode, temveč tudi velike količine peska, proda in drugega rečnega materiala. Ta je pomemben za naravno obnavljanje struge in ohranjanje njenega ravnovesja.

Ko reka naleti na jez, se del sedimentov zadrži v akumulacijskem jezeru. Voda, ki teče naprej, lahko zaradi pomanjkanja novega materiala postopoma odnaša obstoječi prod in poglablja strugo.

Če se rečno dno zniža, se lahko spremeni tudi gladina podtalnice v okoliških vodonosnikih. Prav to je po opozorilih hrvaške strani eden izmed problemov, s katerimi se že srečujejo na območju Zagreba.

Hrvaško društvo za zaščito ptic in narave, organizacija CEE Bankwatch Network in društvo Biom opozarjajo, da naj bi obstoječe hidroelektrarne v Sloveniji že prispevale k zmanjšanju prenosa sedimentov v hrvaški del Save.

Po njihovem mnenju bi gradnja Mokric stanje lahko dodatno poslabšala. Vendar je treba poudariti, da obseg morebitnega dodatnega vpliva nove elektrarne ostaja predmet strokovnih presoj in nasprotujočih si ocen.

Posebno vlogo ima reka Krka

Pri razpravi o hidroelektrarni Mokrice ima pomembno vlogo tudi Krka, ki se v Savo izliva na območju Brežic.

Hrvaške okoljevarstvene organizacije pojasnjujejo, da naj bi Krka s svojim dotokom vode in sedimentov doslej deloma blažila vplive hidroelektrarn, postavljenih višje na Savi.

Toda načrtovana hidroelektrarna Mokrice bi stala pod sotočjem obeh rek. To pomeni, da bi zajezitev vplivala tudi na izlivni del Krke, spremenjene razmere pa bi lahko vplivale na prenos sedimentov proti Hrvaški.

Prav zato hrvaška stran opozarja, da problem ni omejen zgolj na nekaj sto metrov reke ob slovensko-hrvaški meji. Potencialne posledice bi se lahko pokazale tudi precej nižje ob toku Save.

Tako naj bi bila videti hidroelektrarna Mokrice, zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. Projekt kljub odločitvi vlade še vedno sproža okoljske pomisleke in nasprotovanje Hrvaške. Foto: Vizualizacija HE Mokrice

Na Hrvaškem naj bi morali obnoviti že 2,4 kilometra zaščite

Hrvaško ministrstvo izpostavlja tudi posledice, ki jih povezuje z že zgrajenimi slovenskimi hidroelektrarnami.

Po njegovih navedbah naj bi zaradi spodjedanja rečnih brežin na hrvaškem delu Save doslej morali obnoviti približno 2,4 kilometra brežinskih zavarovanj. Ta so skupaj z nasipi pomemben del protipoplavne zaščite.

Hrvaška stran meni, da bi nova hidroelektrarna lahko povečala erozijske procese in povzročila dodatne stroške za zaščito rečne infrastrukture.

Gre za pomembno nasprotje v razpravi. Slovenija projekt Mokrice med drugim utemeljuje z izboljšanjem poplavne varnosti spodnjega Posavja, Hrvaška pa opozarja, da bi lahko spremembe rečnega režima povzročile dodatne težave na njenem ozemlju.

Sporna tudi presoja vplivov na naravo

Hrvaško nasprotovanje ni omejeno samo na podtalnico in poplavno varnost. Okoljevarstveniki opozarjajo še na vplive na ribje vrste, drstišča, rečne rokave in zaščitena območja Natura 2000.

Po njihovem mnenju bi zajezitev lahko otežila selitve rib, spremenila naravne habitate ter zmanjšala količino proda in peska, ki ju Sava prenaša dolvodno.

Tibor Mikuška iz Hrvaškega društva za zaščito ptic in narave je opozoril tudi na domnevne pomanjkljivosti okoljskih presoj. Po navedbah organizacij dokumentacija ne obravnava dovolj prepričljivo vseh vplivov, ki jih zahtevata evropska zakonodaja o habitatih in zakonodaja o vodah.

Dodatno skrb vzbujajo posledice na slovenski strani. Po okoljskem poročilu bi projekt posegel v približno 258 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega v okoli 225 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč.

Kaj pridobi Slovenija in kaj opozarja Hrvaška?

Na drugi strani investitor, družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), poudarja energetske in razvojne koristi projekta.

Načrtovana elektrarna bi imela nazivno moč 28,05 megavata in povprečno letno proizvodnjo približno 131 gigavatnih ur električne energije. Po ocenah investitorja bi proizvedla dovolj elektrike za več kot 30.000 gospodinjstev.

Projekt vključuje tudi protipoplavne ureditve, ki naj bi povečale varnost prebivalcev spodnjega Posavja.

Direktor HESS Boštjan Pišotek je ob odločitvi vlade govoril o novi renesansi hidroenergije in poudaril pomen domačih obnovljivih virov za zanesljivo oskrbo z električno energijo.

Hrvaško ministrstvo pa v svojih pripombah opozarja na neenakomerno porazdelitev koristi in tveganj. Po njegovi oceni bi pozitivne učinke projekta uživala predvsem Slovenija, medtem ko bi se morebitne negativne posledice pokazale tudi na hrvaškem ozemlju.

Hrvaška nima pravice veta, vendar zgodba še ni končana

Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da sodelovanje Hrvaške v postopku čezmejne presoje vplivov na okolje ne pomeni, da lahko sosednja država gradnjo samodejno prepreči.

Slovenija mora kljub temu ustrezno obravnavati čezmejne vplive in upoštevati evropske okoljske predpise.

Prav spoštovanje teh pravil je bilo v preteklosti že predmet sodnih sporov. Odločitvi o prevladi javne koristi iz let 2020 in 2022 je upravno sodišče po tožbah Društva za preučevanje rib Slovenije odpravilo. Tokratna odločitev vlade je tako že tretji poskus, da bi projekt prestal ta del postopka.

Investitor ocenjuje, da bi se gradnja ob uspešnem zaključku postopkov lahko začela leta 2027. Toda morebitne nove tožbe bi lahko časovnico ponovno spremenile.

Hidroelektrarna Mokrice tako postaja več kot zgolj energetski projekt. Odpira vprašanje, kako daleč lahko država poseže v naravno okolje zaradi proizvodnje obnovljive energije in kdo mora prevzeti odgovornost, če se posledice pokažejo tudi na drugi strani državne meje.

Pripravil: I.M.

Vir: www

<p>The post Medtem ko Slovenija prižiga zeleno luč za HE Mokrice, Hrvaška svari: Ogrožena bi lahko bila pitna voda milijonskega Zagreba! first appeared on NaDlani.si.</p>