Je Bosna res še tako poceni? Damjan in Alenka sta se vrnila s poti in razkrila cene, ki so marsikoga presenetile (foto)

2 hours ago 26

Bosna jih je po petnajstih letih znova povsem prevzela.

BOSNA IN HERCEGOVINA – Če razmišljate o potovanju po Bosni, je zapis popotniškega para Damjan&Alenka potujeta lahko zelo uporaben vodič. V več objavah sta opisala pot od Une do Neretve, zeleno Hercegovino, Mostar, Sarajevo, Konjic in Titov bunker, na koncu pa dodala še konkretne informacije o cenah, prenočiščih, gorivu, internetu in ogledih.

Po 15 letih znova v Bosno

Njuna glavna misel? Bosna je blizu, cenovno dostopna, polna narave, zgodovine in hrane, a se je za nekatere oglede treba dobro pripraviti. Damjan in Alenka sta Bosno obiskala po petnajstih letih. Potovala sta skupaj s prijatelji, ki Bosno že dobro poznajo, tudi z motorističnih poti. Skupaj so pripravili ambiciozen načrt, ki jim ga je po njunih besedah uspelo izpeljati v celoti. Kot sta zapisala: »Po petnajstih letih sva ponovno obiskala Bosno. Najina popotniška prijatelja, s katerima res veliko potujeva, sta Bosno že večkrat obiskala z motorjem. Skupaj smo pripravili načrt poti, ki je bil ambiciozen in uspelo nam je videti vse, kar smo imeli v planu.«

Njuna pot je bila vse prej kot le hiter izlet. Prevozili so 1430 kilometrov, obiskali številne kraje, od Bihaća in reke Une do Jajca, Jablanice, Mostarja, Medžugorja, Kravice, Blagaja, Konjica, Sarajeva in Laktašev. Za bralce, ki razmišljajo o podobni poti, pa je najbolj zanimivo to, da sta ob koncu zbrala tudi praktične podatke, in sicer koliko stane gorivo, kje sta spala, kako sta uredila internet in na kaj je treba paziti pri ogledih.

Brez večjih zapletov

Uradna valuta v Bosni in Hercegovini je konvertibilna marka, pri čemer za en evro dobite približno 2 BAM. Nekaj gotovine sta zamenjala že v Sloveniji, del stroškov pa sta plačevala s kartico, tudi prek Revoluta. Po njunih izkušnjah z bankomati ni bilo težav, saj jih je dovolj. Za mobilni internet sta kupila lokalno SIM-kartico ponudnika Novotel. Za 10 evrov sta dobila 50 GB podatkov, kartica pa je veljala 20 dni. Internet sta delila tudi s sopotniki. Kot možnost omenjata tudi e-SIM, denimo Airalo, ki ponuja različne pakete. Za popotnike je to zelo uporaben podatek. Če se po Bosni premikate z avtom, je internet praktično nujen zaradi navigacije, iskanja prenočišč, preverjanja odpiralnih časov, vstopnic in poti do znamenitosti.

Na poti so prevozili 1430 kilometrov in porabili približno dva in pol rezervoarja goriva. Cena 95-oktanskega bencina se je po njunih navedbah gibala med 1,45 in 1,50 evra na liter. Ceste so ju pozitivno presenetile. Zapisala sta, da so lepo urejene, avtoceste nove, cestnina pa ugodna. Parkirišča so večinoma plačljiva, okvirna cena pa je približno 1 evro na uro. To je za slovenske popotnike pomembna informacija, saj veliko ljudi Bosno še vedno povezuje s slabšimi cestami, a po njuni izkušnji vožnja ni bila težava.

Prenočišč niso rezervirali vnaprej

Prenočišč niso rezervirali vnaprej, ampak so jih sproti spremljali prek Bookinga. Dve noči so prespali v Jablanici, v hotelu s štirimi zvezdicami. Cena nočitve z zajtrkom za dve osebi je bila 60 evrov. Lokacija se jim je zdela zelo dobra, saj je Mostar oddaljen približno uro vožnje, Konjic pa le pol ure. Zadnjo noč so prespali v hotelu v Laktaših, v bližini Banja Luke. S tem so si skrajšali pot proti domu in se izognili dolgi, naporni vožnji v enem kosu. Cena nočitve z zajtrkom za dve osebi je bila 50 evrov. Kot sta zapisala v eni od objav, mesto ni tako turistično kot Mostar, zato so cene nastanitev ugodnejše, hkrati pa so glavne točke še vedno dovolj blizu.

Začetek poti v Bihaću

Potepanje so začeli v Bihaću, zgodaj zjutraj, z zajtrkom ob reki Uni. Reka Una izvira v Liki na Hrvaškem, v Savo pa se izlije pri Jasenovcu. Na tem območju predstavlja tudi naravno mejo med Hrvaško in Bosno. Zaradi izjemnih naravnih lepot je bil leta 2008 ustanovljen Narodni park Una. Ena najlepših točk na tej poti je Štrbački buk, največji in najbolj znan slap na Uni. V več stopnjah pada približno 25 metrov globoko. Do info centra vodi ozka cesta tik ob reki, pri iskanju najlepših razgledov pa so jim pomagali prijazni domačini.

Jajce, Mlinčići in mesto z mogočnim slapom

Pot so nadaljevali prek Bosanskega Petrovca in Ključa proti Jajcu. Pred mestom so se ustavili še pri Mlinčićih ob Plivskih jezerih. Gre za majhne lesene mline ob jezeru, ki so po njunem opisu prava posebnost. Zapisala sta, da sta dobila občutek, kot da ta biser »spi kot Trnuljčica«, čeprav poleti jezera privabijo veliko kopalcev.

Jajce leži ob sotočju rek Plive in Vrbasa. V srednjem veku je bilo prestolnica bosanskega kraljestva, danes pa ga mnogi poznajo predvsem po mogočnem slapu v središču mesta. Poleg slapu so si ogledali še zunanjost muzeja AVNOJ in se povzpeli do trdnjave iz 15. stoletja, ki stoji nad mestom. Po sestopu je sledilo kosilo z značilnimi bosanskimi dobrotami, nato pa vožnja proti Jablanici. Ta dan je bil dolg. Na poti so bili 16 ur in prevozili približno 530 kilometrov, a so ga opisali kot čudovitega.

Mostar, mesto, ki ga zaznamuje Stari most

Naslednji del poti jih je vodil po zeleni Hercegovini. Dan so začeli v Mostarju, mestu, ki ga zaznamuje znameniti Stari most. Kamniti lok iz 16. stoletja je bil zgrajen po načrtih osmanskega arhitekta Hajrudina in še danes povezuje bregove Neretve. Dviga se približno 24 metrov nad reko in velja za enega najlepših mostov tega dela Evrope. Sprehod po starem mestnem jedru jih je popeljal med stojnice, vonjave, barve in zvoke Bosne. Turistični utrip je bil živahen, a gneča ni bila prehuda, zato je bilo doživetje še lepše. To je dobra informacija za vse, ki se bojijo, da bo Mostar preveč natrpan.

Medžugorje, slapovi Kravice in Blagaj

Pot so nadaljevali v Medžugorje, eno večjih romarskih središč v Evropi. Kljub množici romarjev iz različnih držav kraj po njunem opisu ohranja posebno tišino. Leta 1981 naj bi se tam šestim otrokom prikazala Devica Marija, kraj pa je od takrat postal pomembna točka za vernike in obiskovalce z vsega sveta. Sledil je obisk slapov Kravice na reki Trebižat. Slapovi so visoki več kot 25 metrov, v širokem loku pa se raztezajo več kot sto metrov. Zaradi svoje podobe so dobili vzdevek Male Plitvice. Iz Medžugorja je do slapov približno 20 minut vožnje, Damjan in Alenka pa sta zapisala, da so res vredni obiska.

Pot jih je nato vodila v Blagaj, kjer so obiskali Vrelo Bune. Ob vznožju velike skale iz jame z veliko močjo privre ena najmočnejših kraških rek v Evropi. Ob izviru stoji Tekija, prostor duhovnega življenja dervišev. Kraj ima po njunem opisu posebno energijo, saj združuje naravo, zgodovino in mir.

Tukaj brez rezervacije ne gre

Eden najpomembnejših praktičnih nasvetov iz njunega zapisa se nanaša na Titov bunker v Konjicu. Ta ogled ni takšen, da bi se lahko pripeljali, kupili karto in vstopili. Vstopnice je treba rezervirati prek spleta vsaj 24 ur prej, še bolje pa nekaj dni pred obiskom. Po rezervaciji prejmete potrditveni e-mail, nato pa morate poslati fotografijo osebnega dokumenta. Agencija vam nato sporoči lokacijo prevzema vstopnic in natančna navodila za pot do bunkerja. Ker je bunker pod nadzorom vojske, je varnostni protokol obvezen. Damjan in Alenka sta zapisala zelo jasno opozorilo: »Brez vstopnice se ne odpravite tja.« Dodala sta še, da je na dan njihovega obiska brez ogleda ostalo več kot 400 turistov. To je eden najmočnejših praktičnih podatkov za vse, ki potovanje šele načrtujejo.

Kaj je Titov bunker?

Bunker se nahaja globoko v hribu Zlatar nad Konjicem. Gradili so ga kar 26 let, med letoma 1953 in 1979, v največji tajnosti. V njem je bila nameščena najsodobnejša oprema tistega časa. Objekt vključuje spalne prostore, pisarne, konferenčne dvorane in vse potrebno za večmesečno življenje. V primeru atomskega napada bi lahko v njem preživelo približno 350 najpomembnejših ljudi nekdanje Jugoslavije. Javnosti je odprt od leta 2011 in velja za eno največjih razkritih skrivnosti nekdanje države. Po ogledu so si vzeli čas še za sprehod po Konjicu, ki je znan po kamnitem mostu iz 17. stoletja čez reko Neretvo. Mesto je danes tudi priljubljeno izhodišče za rafting.

Baščaršija in okusni čevapčiči

Pot jih je nato vodila proti Sarajevu. Obiskali so Baščaršijo, zgodovinsko središče mesta iz 15. stoletja. Ozke ulice, obrtniki, stojnice in vonj po čevapčičih ustvarjajo poseben orientalski utrip. Sredi Baščaršije stoji leseni vodnjak Sebilj, eden od simbolov mesta. Za konec dneva so obiskali še kraj, kjer je Gavrilo Princip leta 1914 izvedel atentat na Franca Ferdinanda in njegovo ženo. Dogodek je spremenil tok zgodovine 20. stoletja. V bližini stoji tudi Latinska čuprija, eden najstarejših mostov v Sarajevu.

So dobro jedli?

Hrana je eden od glavnih razlogov, zakaj se veliko Slovencev z veseljem vrača v Bosno. Damjan in Alenka sta zapisala, da je Bosna »prava kulinarična meka«. Po njunem mnenju je poskusiti lokalne specialitete skoraj obvezno. Cene v Mostarju, Medžugorju in Sarajevu so po njunih navedbah primerljive s slovenskimi, drugod pa bistveno nižje. Tudi v trgovinah so cene hrane in prigrizkov zelo ugodne. Za bralce je to pomembno: v bolj turističnih krajih ne pričakujte nujno zelo nizkih cen, medtem ko se zunaj glavnih točk razlika hitro pozna.

Za lažje načrtovanje poti sta izpostavila več konkretnih stroškov:

– menjalno razmerje: približno 1 evro za 2 BAM,
– lokalna SIM-kartica: 10 evrov za 50 GB podatkov, veljavnost 20 dni,
– prevožena razdalja: 1430 kilometrov,
– gorivo: 95-oktanski bencin med 1,45 in 1,50 evra na liter,
– parkirišča: približno 1 evro na uro,
– nočitev v Jablanici: 60 evrov z zajtrkom za dve osebi,
– nočitev v Laktaših: 50 evrov z zajtrkom za dve osebi,
– pot prvi dan: približno 530 kilometrov in 16 ur na poti,
– Titov bunker: obvezna spletna rezervacija vsaj 24 ur prej.

Zakaj je Bosna zanimiva za slovenske popotnike?

Bosna je za Slovence dovolj blizu, da je primerna za podaljšan vikend ali večdnevni road trip. Hkrati ponuja ogromno raznolikosti: divje reke, slapove, zgodovinska mesta, mostove, orientalski utrip, dobre ceste, ugodna prenočišča in hrano, zaradi katere se marsikdo vrača. Največji čar takšne poti je prav v kontrastih. V enem dnevu lahko zajtrkujete ob Uni, občudujete slapove, se sprehodite skozi staro kraljevsko mesto, zvečer pa prispete v dolino Neretve. Naslednji dan ste lahko v Mostarju, Medžugorju, pri slapovih Kravice in v Blagaju. Potem sledi Konjic, bunker, Sarajevo in zgodovina, ki jo na Balkanu skoraj fizično začutiš na vsakem koraku.