Izbira besede ni nedolžna

Izbira besed ni nedolžna. Sklicevanje na slovnične zakonitosti in jezikovno blagozvočnost je velikokrat povsem neutemeljeno. Vsi jeziki se v letih spreminjajo, pridobivajo nove izraze, pomenski poudarki se spreminjajo. Nekateri zelo počasi, na primer tisti, ki določajo »moško – moškost« in »žensko – ženskost«. Vendar slovnica pri tem ne igra nikakršne vloge, glavno besedo ima dojemanje družbene valence enega in drugega pojma. Sociolingvistka Vera Gheno je prejšnji teden v okviru goriškega festivala Frontiere/Meje z več vidikov analizirala pojma Maschile/Femminile (Moški, moški spol, moškost – Ženski, ženski spol, ženskost).

In že smo pri prvi zagati, ki izdaja raznolikost jezikov. Vera Gheno se je v svojem zelo zanimivem predavanju seveda osredotočila na italijanski jezik. V italijanščini sta »maschile« in »femminile« veliko splošnejša pojma kot v slovenščini, ki si takoj želi večje preciznosti. Gheno je sicer obravnavala vse vidike, začela je s slovnico, prešla na semantiko, nato pa vse zaokrožila s sociološko analizo. Večkrat je uporabila angleški izraz »gender«, ki se je uveljavil kot splošna oznaka za ženske študije. V italijanščino ga lahko prevajamo kot »genere«, v slovenščino pa še najbolje kot družbeni spol. Ob tem velja opomniti, da je septembra letos izšla publikacija Vere Gheno Genere, v kateri je prikazan zgodovinski razvoj tega izraza, ki je »iz nevtralnega slovniškega izraza postal filozofski, sociološki in političen koncept, o katerem se v današnjem času največ razpravlja«.

Vera Gheno je odlična poznavalka italijanskega jezika. Dvajset let je sodelovala s slovito italijansko inštitucijo Accademia della Crusca, od leta 2021 do leta 2026 je bila zaposlena kot raziskovalka na univerzi v Firencah, junija letos pa je prejela naziv Honorary Enterprise Senior Fellow univerze v Melbournu. Kot je povedala v Gorici, je tudi madžarskih korenin in obvlada madžarščino. Iz tega jezika tudi prevaja. Ta podatek je bil zanimiv, ko je uvodoma na kratko predstavila kategorije jezikov glede na upoštevanje spolov z vidika slovnice. Omejila se je na evropske jezike in jih razvrstila v »genderless«, »natural gender« in »grammatical gender«. V prvo kategorijo spadajo jeziki, ki sploh ne ločujejo med spoli oziroma spoloma (madžarščina, finščina, estonščina), v drugo jeziki, ki to deloma upoštevajo, npr. pri zaimkih (angleščina in skandinavski jeziki), v tretjo pa jeziki, ki poznajo različne oblike samostalnikov, pridevnikov, zaimkov (romanski – neolatinski jeziki, nemščina). Slovanskih jezikov Gheno ni omenjala. Pripomnila pa je, da večja »slovnična odprtost« glede opredeljevanja spolov sploh ne pomeni, da so govorci v tistem jeziku bolj odprti glede sprejemanja spolnih opredelitev, ki jih lahko povzamemo z angleško oznako »queer«. Slovnica nima krivd ne zaslug.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku