Grljan naj ne postane morje betona

Boj okoljevarstvenikov proti načrtu za prenovo grljanske obale se nadaljuje. Predstavniki okoljske organizacije Legambiente, odbora Riva Massimiliano e Carlotta in društva Costituzione 32 so zoper načrt, ki po že izvedeni sečnji dreves na severnem delu predvideva tudi sečnjo borov v južnem delu grljanskega zaliva, vložili prijavo na državno sodišče. Za tak korak so se odločili po februarski konferenci pristojnih organov in služb, na kateri so okoljevarstveniki opozorili, da se Grljan z odstranjevanjem dreves in njihovim nadomeščanjem s parkirišči spreminja v morje betona. Dežela FJK, naročnik projekta, pa ni pokazala namere, da bi načrt ponovno pretehtala.

Vsebino prijave na državno sodišče so predstavili danes v prostorih deželnega sveta v Trstu vsi podpisniki, in sicer podpredsednik krajevne sekcije okoljevarstvene organizacije Legambiente Renato La Rosa, predstavnica odbora Riva Massimiliano e Carlotta Gertrud Agnes Maria Prugger in predstavnik društva Costituzione 32 Walter Zalukar. Pri predstavitvi sta sodelovala tudi deželna svetnika Giulia Massolino (Pakt za avtonomijo) in Furio Honsell (Open FJK), ki z deželnim svetnikom Francescom Russom (Demokratska stranka) podpirata okoljevarstvenike.

Podpisniki prijave pozivajo, naj tožilstvo preveri, ali so bila storjena morebitna kazniva dejanja v okviru že izvedenih del na graljanski obali oziroma ali bi lahko do teh prišlo ob uresničitvi variante projekta, ki zadeva južno območje grljanske obale, zlasti glede sečnje dreves in preureditve območja. Podpisniki so tožilstvo opozorili, da v projektu primanjkujejo primerni tehnični razlogi za odstranitev dreves, medtem ko je bilo znotraj samega načrta zapisano, da gre za zdrava drevesa z neko krajinsko vrednostjo. Opozorili so tudi na razlike med sprejetim projektom in izvedenimi deli ter na odstranitev vseh ostalih borov, ki jih predvideva zadnja verzija načrta za pridobitev dodatnih parkirnih mest. Iz te je izpadla tudi predvidena rekreacijska cona na južnem delu obale, kjer gradijo dvigalo do Miramarskega parka. Tudi to so nadomestila parkirna mesta.

Opozorili so še na pomanjkljivosti pri zagotavljanju transparentnosti in participacije ter na možne kršitve predpisov za varstvo krajine, občinskega pravilnika in evropskih obvez glede revitalizacije urbanih ekosistemov. Sklicujejo pa se tudi na 9. člen italijanske ustave o varstvu krajine in okolja.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.