Golobova hiša laži se podira

Slovenska država se spreminja v slabo kopijo Rusije. Bolj ko se približujemo volitvam, bolj vneto sodišča in tožilstva vlagajo ovadbe proti desnim politikom, ki se jim obeta zmaga na volitvah. Pisali smo že o tem, kako je Specializirano državno tožilstvo zlorabilo svoje institucionalne pristojnosti s tožbo proti poslancem NSi tik pred volitvami. Zdaj smo dobili še epilog ene sramotne zlorabe javnih institucij s strani istega organa – po medijsko odmevni (in seveda medijem vnaprej sporočeni) preiskavi nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa je tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo. Politična škoda je kljub temu narejena.

Spomnimo: oktobra lani je na domu Aleša Hojsa, nekdanjega notranjega ministra in podpredsednika SDS, potekala hišna preiskava, ki jo je odredilo Specializirano državno tožilstvo zaradi domnevnih povezav z organizirano kriminalno skupino. Akcija, izvedena nekaj mesecev pred volitvami, je sprožila sume o politični motiviranosti, saj spominja na podobne pretekle primere predvolilnih preiskav. Hojs je že takrat vse obtožbe zavračal kot neutemeljene.

In imel je prav: danes je odjeknila vest, da je tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo. Kot so sporočili, ni dovolj dokazov, da je Hojs izdal datum hišne preiskave članom kavaškega klana. Izjava je bila zelo premetena – kot da želijo sporočiti, da dokaze imajo, a jih ni dovolj. Kot je kasneje v izjavi odgovoril Hojs, gre za še eno zlorabo: “Ne, da ni dovolj dokazov. Nobenih dokazov ni, ker jih ne more biti. Če se kdo hvali s tem, da ima mojo telefonsko številko, to ni moja izdaja.”

Nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs (Foto: Polona Avanzo)

V izjavi za portal 24ur.com je dejal, da je ves čas poudarjal, da gre pri tem za zlorabo policije, tožilstva in preiskovalne sodnice, ki je preiskavo odobrila, ter da je bil resnični razlog za preiskavo ta, da so “prišli do informacij na njegovem telefonu.”

Prvak SDS Janez Janša je medtem zapisal, da so “hišno preiskavo pri Alešu Hojsu izvedli zaradi medijskega cirkusa in zato, da so se Golobovi lahko dokopali do vsebine telefona.” Tudi on je ob tem zapisal, da gre za “zlorabo policije in tožilstva, ki ne sme ostati brez posledic.”

Pred volitvami pričakovan pogrom nad desnico

Serija dogodkov je od leta 2014 naprej sistematično predvidljiva. Ko so zaprli Janeza Janšo na podlagi indične sodbe v zadevi Patria in ustoličili Mira Cerarja kot predsednika vlade, so ugotovili, da modus operandi predvolilnega medijskega in pravosodnega onemogočanja desnice deluje izvrstno.

Poglejmo sosledje dogodkov zadnjih nekaj mesecev: Hojsa so oktobra obtožili absurdnih povezav s kavaškim klanom. Letos tik pred volitvami so poslance NSi obtožili zlorabe funkcije: Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v zadevi KNOVS na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Zadeva je bila tako očitna, da se je oglasil celo Manfred Weber, predsednik največje evropske poslanske skupine v Evropskem parlamentu, in Evropsko komisijo pozval, naj zadevo preuči.

Novinarska konferenca v okviru srečanja vodstva skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Ljubljani, na sredini Manfred Weber (Foto: STA)

Prav tako je bila v četrtek politično cenzurirana oddaja Tarča, ki bi govorila o kadrovskih zlorabah trenutne vladajoče koalicije. To se je zgodilo tako brezsramno, da se je vodstvo RTV Slovenija celo zlagalo, da oddaja odpade zaradi “nepričakovane odsotnosti v ekipi.” Na laž so jih postavili ustvarjalci Tarče.

Vse to ob hkratnih vsakodnevnih napadih s strani dnevnikov (Delo, Večer, Dnevnik), ki so uperjeni izključno proti desnici (kot da bi ta bila v vladi), ter vsakodnevnih napadih na politike desnice v dveh največjih informativnih oddajah v državi (24ur, 24ur Zvečer, Dnevnik RTV Slovenija, Odmevi).

Več kot očitno je, da gre za sistematični skupni boj medijev in leve politike proti temu, da bi na oblast prišel Janez Janša. Pri tem pa po mnenju kritikov pomaga tudi »depolitizirano« pravosodje in sodišča, ki jim je “Robi” priskrbel finančni “happy end”.

Kaj nas še loči od Rusije?

Postavlja se vprašanje, kaj nas še loči od Ruske federacije. Tam so mediji v službi Vladimirja Putina. Prav tako sodišča in tožilstva. Akademija je izrastek stranke Enotna Rusija, številni akademiki so celo njeni člani. Pri nas so mediji, sodišča, tožilstva in akademija po tej interpretaciji v zvesti službi leve politične opcije, ne glede na to, kdo jo vodi, čeprav se je v zadnjih štirih letih veliko koncentriralo okoli lika in dela Roberta Goloba, v katerem so “strici” našli dovolj brezobzirnega in brezsramnega izvrševalca svojih politik.

Kaj nas še loči od Rusije? Foto: epa

Edina prava razlika med Slovenijo in Rusijo naj bi bila ta, da “moteči državni elementi” še ne “skačejo” skozi okna nebotičnikov. Za zdaj.