Globalno segrevanje kot resno grožnjo človeštvu po izsledkih raziskave dojema 70 odstotkov Slovencev

Globalno segrevanje kot resno grožnjo človeštvu dojema 70 odstotkov Slovencev, kar je pet odstotnih točk manj od evropskega povprečja in 11 odstotnih točk manj od svetovnega. 62 odstotkov jih meni, da so prava prizadevanja za okolje v domeni podjetij in držav, ne posameznikov, je pokazala raziskava Mediane.

S trditvijo, da globalno segrevanje predstavlja resno grožnjo človeštvu, se v svetu strinja ali popolnoma strinja 81 odstotkov vprašanih. V Mediani so za primerjavo navedli tudi podatke za Hrvaško in Srbijo, kjer je ta delež 77- oziroma 81-odstoten.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost pred petkovim svetovnim dnevom okolja, 77 odstotkov vprašanih na svetovni ravni meni, da so se naravne nesreče zaostrile zaradi globalnega segrevanja. V Evropi je ta delež 72-odstoten, v Sloveniji 65-odstoten, na Hrvaškem 72-odstoten, v Srbiji pa 77-odstoten.

Da države izvajajo potrebne ukrepe, namenjene skrbi za okolje, na svetovni ravni meni 46 odstotkov vprašanih. V Evropi je ta delež 31-odstoten, prav tako v Sloveniji, medtem ko je na Hrvaškem in v Srbiji 27- oziroma 28-odstoten.

Da je za omejitev podnebnih sprememb že prepozno, meni 42 odstotkov vprašanih na svetovni ravni. Na evropski tako meni 38 odstotkov vprašanih, v Sloveniji 39 odstotkov, na Hrvaškem 41 in v Srbiji 48.

Sodelujoče v raziskavi so vprašali tudi, ali verjamejo, da lahko z osebnimi dejanji izboljšajo stanje okolja. Na svetovni ravni jih tako meni 77 odstotkov, na evropski pa 71. Med Slovenci je delež 72-odstoten, med Hrvati 73-odstoten, med Srbi pa 77-odstoten.

Da morajo prava prizadevanja za trajnost in okolje sprejeti podjetja in države, ne posamezniki, na svetovni ravni meni 68 odstotkov vprašanih, na evropski pa 67. Tako meni 62 odstotkov Slovencev, 65 odstotkov Hrvatov in 73 odstotkov Srbov.

Za izdelek s poudarkom na skrbi za okolje je na svetovni ravni pripravljenih plačati več 65 odstotkov sodelujočih v raziskavi, na evropski 55, v Sloveniji 52, na Hrvaškem 54, v Srbiji pa 63 odstotkov.

62 odstotkov vprašanih na svetovni ravni je poleg tega navedlo, da bi radi živeli bolj trajnostno, vendar pogosto ugotovijo, da ne poskrbijo za potrebne spremembe v svojem trenutnem vedenju. Na evropskih ravni jih tako meni 53 odstotkov, v Sloveniji 49, na Hrvaškem 54, v Srbiji pa 64.

Raziskava je potekala med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah. Skupaj je v njej sodelovalo 44.000 ljudi. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje.

V Sloveniji je raziskavo prek spletnega panela januarja izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije.