Gen energija: Nismo naročili ali financirali zbiranja informacij o nasprotnikih Jeka 2

V javni izjavi, ki so jo v Gen energiji prebrali na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri sicer predstavljajo trenutno stanje projekta nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), so navedli, da podpora Jeku 2 ni bila in tudi v prihodnje ne bo pogoj za dialog z Gen energijo. “Dialog z nevladnimi organizacijami, lokalnim okoljem, strokovno javnostjo in drugimi deležniki intenzivno poteka že dlje časa in ga bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Želimo si odprtega, spoštljivega in na preverjenih informacijah temelječega dialoga. Tak dialog lahko dobro deluje le obojestransko, če vsi izhajamo iz dejstev, spoštujemo različna stališča in smo pripravljeni slišati argumente druge strani,” so poudarili. Zagotovili so, da bodo tudi v prihodnje ohranjali prostor za odprto, vsebinsko in spoštljivo razpravo, tudi kadar se stališča razlikujejo. V Gen energiji sicer razumejo, da lahko informacije, da naj bi izraelsko obveščevalno podjetje Cyberglobes pomagalo pri zbiranju informacij o aktivistih, ki so v Sloveniji nasprotovali načrtovani gradnji Jeka 2, pri posameznikih in organizacijah, ki so v njih omenjeni, vzbudijo nelagodje oziroma neprijetne občutke, zlasti kadar se dotikajo zasebnosti in sodelovanja v javni razpravi. “Morebitne nedovoljene posege v zasebnost ali pritiske zaradi izraženih stališč je treba obravnavati skrajno resno in na podlagi preverjenih dejstev o konkretnih ravnanjih presojajo za to pristojne institucije,” so še poudarili v Gen energiji. Potem ko je prejšnji teden informacija o zbiranju informacij o nasprotnikih Jek 2 zaokrožila v javnosti, so se na Gen energijo obrnili v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije in od nje zahtevali, da se javno opredeli o tej zadevi, ki da kaže na “sistematičen, ne pa osamljen poseg v civilno družbo”. Oglasili so se tudi v SD. Poslanec Luka Goršek je v pisnem poslanskem vprašanju vlado med drugim vprašal, ali so pristojni državni organi preverili navedbe o domnevnem zbiranju podatkov o slovenskih državljanih in organizacijah ter ali država razpolaga s podatki o tem, kdo je naročil oziroma financiral takšne poizvedbe. Vprašal je še, katere ukrepe so pristojni državni organi sprejeli v zvezi z razkritji, ter kako bo država zagotovila zaščito državljanov pred morebitnimi nedovoljenimi obveščevalnimi aktivnostmi tujih akterjev. Na Policiji so medtem za STA pojasnili, da na podlagi doslej razpoložljivih informacij sam pregled in analiza javno dostopnih podatkov ne predstavljata kaznivega dejanja. Mora pa biti tudi pri zbiranju in uporabi javno dostopnih podatkov spoštovan veljavni pravni red, zlasti pravila s področja varstva osebnih podatkov, zasebnosti in drugih zakonsko varovanih pravic. “Morebitna kršitev teh pravil pa sama po sebi še ne pomeni nujno tudi obstoja kaznivega dejanja, saj so posamezne pravice varovane tudi z drugimi pravnimi predpisi in ustreznimi postopki,” so še dodali.