Gal Hočevar: Medved kot ambasador izjemne biotske raznovrstnosti Kočevskega

Večina nas se pogosto niti ne zaveda, v kako izjemnem naravnem okolju živimo. Velika zver, ki v nas vzbuja strah in seveda tudi spoštovanje, v drugih vzbuja zanimanje. Lani je Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje izvedel 86 organiziranih opazovanj medveda, letos pa že sedaj 78 rezerviranih terminov (polovica že izvedenih). Sezona večernega opazovanja medveda traja od 1. aprila do 10. septembra.

O programu, delu vodnikov, srečanjih z medvedi, varnosti v gozdu in pomenu odgovornega doživljanja narave je spregovoril Gal Hočevar, vodja programa opazovanja medveda pri Zavodu Kočevsko, turistični vodnik, specializiran za opazovanje medvedov ter prepoznavanje znakov prisotnosti prostoživečih živali.

Kako poteka tipičen dan opazovanja medveda?

Program v gozdu lahko v določeni meri vedno prilagodimo gostom, njihovim interesom, telesnim zmožnostim in pričakovanjem. Osrednji program, ki ga trenutno najbolj promoviramo, je program opazovanja medveda, ki poteka od 1. aprila do 10. septembra.

Gre za celodnevno interpretativno doživetje, ki se začne okoli 10. ure dopoldne in se zaključi približno ob 21. ali 22. uri zvečer. Ves čas je s skupino prisoten strokovno usposobljen vodnik. V program so vključeni prevoz, dva obroka, interpretacija narave, obisk opazovalnice in celotna organizacija dneva, tako da je za gosta res v celoti poskrbljeno.

Pomembno pa je poudariti, da program ni zgolj večerno čakanje na medveda. Medved je sicer osrednji simbol programa, vendar je celotno doživetje zasnovano širše. Goste skozi dan seznanimo z značilnostmi kočevskih gozdov, z velikimi zvermi, s sledovi divjih živali, z vlogo posameznih vrst v ekosistemu in z odgovornim vedenjem človeka v naravi, vključimo pa tudi lokalne gostince.

Po 10. septembru oziroma pred 1. aprilom večernega opazovanja medvedov ne izvajamo, gostom pa lahko ponudimo druga gozdna doživetja, vodene ture po tematskih poteh, kjer je zopet poudarek na prenosu znanja.

Koliko ljudi na leto pritegne takšno doživetje?

Takšne programe letno obišče približno 300 do 400 gostov. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za množični turistični produkt, temveč za butično, osebno in strokovno vodeno doživetje kočevske narave.

V klasičnem turizmu bi se številka 300 ali 400 obiskovalcev komu morda zdela majhna, vendar je pri takšnem programu prav omejen obseg njegova prednost. Program mora ostati kakovosten, varen, nadzorovan in skladen z naravnim okoljem, saj gostov ne vodimo v umetno ustvarjen prostor, ampak v življenjski prostor divjih živali.

Koliko oseb lahko sprejme ena opazovalnica?

Optimalno število so štiri osebe. Izjemoma lahko stvari prilagodimo vendar vedno v mejah normale.

Pri opazovanju je zelo pomembna tišina. Manj kot je gibanja, pogovorov in motečih zvokov, večja je možnost, da se bo medved približal območju opazovalnice in da ga bodo gostje lahko mirno opazovali.

Imamo tudi skupine z osmimi ali desetimi osebami. V takšnih primerih jih razdelimo med dve opazovalnici. Trenutno imamo na voljo dve opazovalnici, kar pomeni, da lahko v enem dnevu izvedemo dva ločena “opazovanja”.

Kolikšna je verjetnost, da gostje medveda tudi vidijo?

Lani je bila uspešnost opazovanja 86-odstotna, letos pa je trenutno približno 80-odstotna.

Ko govorim o številki 80, imam v mislih rezervirane termine. Doslej je bilo izvedenih približno 39 tur, preostale pa še sledijo. Julij in avgust sta izrazita meseca rezervacij v zadnjem trenutku. Veliko ljudi pride spontano, pokličejo in vprašajo, kaj lahko na Kočevskem doživijo.

Kljub visoki uspešnosti opazovanj nikoli ne zagotavljamo, da bodo gostje medveda videli. To ni živalski vrt. To je divjina. Prav v tem je bistvena razlika in tudi največja vrednost programa.

Čeprav se komu cena na prvi pogled zdi visoka, večina gostov na koncu pove, da je bilo to eno najmočnejših doživetij njihovega obiska Kočevske ali celo Slovenije.

Nam, domačinom oziroma Slovencem, se naši gozdovi oz. medved včasih zdi skoraj samoumeven. Za gosta iz Nizozemske, Luksemburga, Francije, Velike Britanije, ….. pa je možnost, da v naravnem okolju opazuje rjavega medveda, nekaj izjemnega.

Spomnim se para iz Velike Britanije, ki je medene tedne preživel pri nas in se udeležil tega programa. Ko ves dan preživijo v gozdnem prostoru, spoznavajo naravo, opazujejo sledi živali, občudujejo razglede in začutijo mir tega okolja, je medved vrhunec oziroma zaokrožitev celotne izkušnje. V večini primerov, so gostje na koncu zelo ganjeni. Nekateri tudi do solz. Ne zgolj zaradi medveda, ampak zaradi celotnega stika z divjo naravo.

Kaj obiskovalec lahko pričakuje od celotne izkušnje?

Naš cilj nikoli ni samo to, da gost vidi medveda. To bi bilo preozko razumevanje programa.

Veliko pomembneje nam je, da gost ob koncu dneva razume, v kakšen prostor je vstopil. Želimo, da razume življenje medveda, njegovo vlogo v naravi, odnose med vrstami, pomen velikih zveri v ekosistemu in širšo biotsko raznovrstnost Kočevske kot dela dinarskega prostora.

Seveda si želimo, da medveda vidi. Toda še bolj pomembno je, da domov odnese znanje in spoštovanje. To znanje potem prenese naprej, kamor koli ga bo pot zanesla – na Novo Zelandijo, v Peru, Avstralijo ali kam drugam.

V tem trenutku sta na terenu skupina iz Škotske in par iz Singapurja, v splošnem pa gostje prihajajo iz celega sveta. Slovencev je izjemno malo, morda okoli en odstotek. Običajno pride ena ali dve slovenski skupini na sezono.

Kot rečeno, mislim, da Slovenci gozdove in prisotnost velikih zveri pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Poleg tega program cenovno spada med zahtevnejša doživetja. Za goste iz držav severne, zahodne in srednje Evrope to praviloma ni takšna ovira, tudi zato, ker Slovenija postaja že sama po sebi nekaj zelo posebnega, Kočevsko pa zanje predstavlja skoraj eksotično naravno okolje.

Če pogledamo obratno: ljudje hodijo na primer v Afriko na ti. safari opazovat tamkajšnjo favno. Pri nas pa je ena ključnih vrst, ki vzbuja podobno zanimanje, rjavi medved. Razlika je le v tem, da mi živimo v prostoru, kjer je ta izjemna žival del našega vsakdana.

Se povprečen občan Kočevja sploh zaveda, kolikokrat je med sprehodom v naravi v neposredni bližini medveda?

Težko je govoriti o odstotkih. Bolj smiselno je izhajati iz dejstva, da je medved v Sloveniji razmeroma številčna vrsta, še posebej v dinarskem prostoru.

Po zadnjih uradnih podatkih iz leta 2024 je bilo v Sloveniji približno 950 medvedov. Osebno ocenjujem, da je dejansko število danes višje.

Pomemben podatek je tudi, da je bilo leta 2025 izvajanje odstrela medvedov ustavljeno. Pred tem je bila izdana odločba za odstrel 206 medvedov v obdobju dveh let (pred kratkih je bila ta odločba preklicana, mislim da z datumom 8.7.2026). To pomeni, da se populacija medvedov povečuje oziroma da se pritisk na prostor lahko povečuje.

To kaže predvsem na to, da imajo medvedi v Sloveniji zelo ugodne življenjske razmere. Še posebej na Kočevskem, kjer imamo obsežne, sklenjene gozdne površine, dovolj hrane in razmeroma dobro ohranjene habitate.

Ljudje se pogosto ne zavedajo, da so med vsakodnevnim sprehodom, vožnjo ali kolesarjenjem morda le nekaj 10 metrov oddaljeni od medveda ali druge divje živali. Naši čuti niso niti približno tako razviti kot medvedovi ali pa od drugih živali. Medved človeka zazna veliko prej, kot človek zazna njega. Praviloma ga zavoha, sliši ali zazna gibanje in se umakne.

Človeku se praviloma izogiba. Do človeka je bistveno bolj previden, kot si ljudje običajno predstavljajo. Skozi evolucijo ter tudi zaradi lastnih izkušenj se je naučil, da stik s človekom pogosto pomeni tveganje.

Seveda pa se lahko zgodi, da človek medveda tudi sreča. Takrat je najpomembneje, da ve, kako se pravilno odzvati.

Se še spomnite, kdaj ste prvič srečali medveda? Kako je bilo?

Srečanj z medvedom je bilo do danes že kar nekaj, zato se težko z gotovostjo spomnim, katero je bilo res prvo. Veliko teh srečanj je tako ali drugače povezanih z družino, saj smo že od otroštva veliko časa preživeli v gozdu.

Morda je bilo eno prvih srečanj prav pri Brunarici, na starem smučišču. Z bratom Lanom sva sedela na travniku sredi smučišča. Nenadoma je nekaj počilo v gozdu, kot bi se zlomila veja, vendar temu nisva posvečala posebne pozornosti.

Ko sva se odpravila proti dolini, sva se ozrla nazaj in zagledala medveda, ki je mirno prečkal smučišče.

Že od otroštva smo bili veliko v naravi. Oče nam je privzgojil odnos do gozda, divjih živali in prostora, v katerem živimo. Ta povezanost z gozdom je bila meni ter mojim bratom in sestram res položena v zibelko.

Vsako srečanje z medvedom je posebno in ta občutek ne postane samoumeven. Morda tudi zato, ker takšna srečanja pogosto povežem z družino oziroma jih kasneje želim deliti z njimi. Vedno znova te spomnijo, da si v prostoru divje živali in da si tam predvsem gost.

Tudi ko grem z gosti na opazovanje, me srečanje z medvedom še vedno navduši. Je pa velika razlika, ali medveda opazuješ iz opazovalnice ali pa ga nepričakovano srečaš v gozdu.

Gre za divjo žival, do katere moraš imeti veliko spoštovanje. Veliki samci lahko tehtajo tudi več kot 350 kilogramov. Zato je pomembno, da človek razume vedenje medveda, pozna osnovna pravila ravnanja in se zna izogniti tveganim situacijam.

Ker medvede pogosto opazujete, verjetno posamezne živali že prepoznate? Vidite tudi njihove značaje?

Da, medvedi imajo zelo različne značaje in vedenjske vzorce.

Če jih primerjamo z volkovi, je razlika precejšnja. Volkovi so izrazito teritorialni in branijo svoj teritorij, medtem ko pri medvedih govorimo predvsem o tako imenovanem domačem okolišu oziroma območju, na katerem se posamezna žival običajno giblje.

Velikost tega območja je odvisna predvsem od razpoložljive hrane, starosti, spola in socialnih odnosov med osebki. Če je hrane veliko, je lahko območje manjše. Če je hrane manj, se medvedi gibljejo na precej večjem prostoru.

Kadar je hrane dovolj, medvedi druge osebke lažje tolerirajo. To pa ne pomeni, da med njimi ni napetosti ali hierarhije.

Za samca je seveda ugodno, če se na njegovem območju nahaja samica brez mladičev. Če ima samica mladiče, samcev praviloma ne dopušča v svojo bližino. Lahko pride tudi do spopadov, saj samec lahko ubije mladiče, ker se želi ponovno pariti s samico.

Podoben mehanizem poznamo tudi pri drugih velikih sesalcih, na primer pri levih. Ko nov samec prevzame trop, pogosto ubije mladiče prejšnjega samca, da lahko samica prej ponovno vstopi v reprodukcijski cikel.

Samice imajo različne strategije za zaščito mladičev. Ena od njih je tudi parjenje z več samci v času paritve. Samec prepozna samico s katero se je paril in mladičev ne bo napadel. Na ta način si samica poveča možnosti za preživetje zaroda.

Če se vrnem na vprašanje: z daljšim opazovanjem začneš posamezne osebke prepoznavati.

Veš, katera je mlada in bolj plašna samica, kateri mlajši medved je bolj pogumen in kateri veliki samec se občasno pojavlja pri določeni opazovalnici.

Mlajši medvedi se pogosto pojavijo hitreje. Ves čas so pozorni na okolico, hitro jedo in se pogosto ozirajo. Pri njih vidiš kombinacijo radovednosti, previdnosti in želje, da čim prej izkoristijo dostopen vir hrane.

Velik samec pa pride drugače. Približuje se počasneje, preverja okolico, ocenjuje razmere. Ko presodi, da je varno, zavzame prostor in deluje izjemno mirno, samozavestno in dominantno. Takrat res razumeš, zakaj ljudje medveda doživljajo kot simbol divjine.

Če medvede opazuješ dalj časa, zelo hitro začneš opažati razlike v vedenju, starosti, previdnosti in načinu gibanja.

Podobno opažajo tudi drugi vodniki? Koliko vas je?

Seveda. Na opazovalnici ni vedno isti vodnik. Trenutno imamo pet ali šest aktivnih vodnikov, ki so strokovno usposobljeni in svoje delo opravljajo zelo profesionalno.

Tudi oni posamezne medvede dobro poznajo, morda še bolj. Vsak vodnik skozi sezono pridobi ogromno terenskih izkušenj.

Po vsakem opazovanju se izpolni poročilo. Vanj zapišemo, ob kateri uri se je pojavil medved, kateri osebek je bil opažen, kakšno je bilo njegovo vedenje in katere druge živali smo še opazili.

Takšna poročila so za nas zelo dragocena. Omogočajo nam spremljanje dogajanja na posameznih lokacijah, boljše razumevanje vedenjskih vzorcev in nadaljnje izboljševanje programa.

Pri izvajanju programa ves čas tesno sodelujemo z lovci – LPN Kočevska. Na opazovalnico nikoli ne odhajamo sami. Lovci skrbijo za varnost gostov in vodnikov pri prihodu in odhodu ter so nepogrešljiv del celotnega programa.

Ta povezava med turizmom, lokalnim znanjem, lovstvom in interpretacijo narave je zelo pomembna. Brez dobrega sodelovanja na terenu takšen program ne bi mogel delovati kakovostno in odgovorno.

Verjetno ljudje na opazovanje medvedov pridejo z določenimi predsodki in miti o medvedih?

Da, zelo pogosto. Prav zato je velik del programa namenjen izobraževanju in interpretaciji narave.

Gostom ne želimo pokazati samo medveda. Želimo jim predstaviti celoten naravni prostor, v katerem medved živi. To pomeni kočevske gozdove, dinarsko biotsko raznovrstnost, prehranske vire, odnose med vrstami, sledi živali, pomen habitata in tudi vpliv človeka.

Seveda bi lahko goste preprosto odpeljali do opazovalnice in čakali, ali se bo medved pojavil. Toda to ni naš cilj in to ni naš način dela.

Pogostejša vprašanja gostov so vedno podobna: kaj storiti, če medved napade, ali je medved nevaren, kdaj je bil nazadnje zabeležen napad na človeka in ali se lahko medveda sreča tudi med običajnim sprehodom.

Pri večini gostov je pred začetkom programa prevladujoče čustvo strah. Naloga vodnika je, da ta strah skozi znanje, izkušnjo in razumevanje postopoma spremeni v spoštovanje.

Gost mora razumeti, kakšna je varna razdalja, kako se medved vede, zakaj se človeku praviloma izogiba in kako se mora človek obnašati v prostoru velikih zveri. To je bistvo programa.

Še vedno pa se moramo zavedati, da je medved divja žival. Prav zato je znanje ključno.

Kaj je največja napaka, ki jo lahko človek naredi v gozdu oziroma ob srečanju z medvedom?

Najprej se je treba zavedati, da je tako kot je pri ljudejh je tudi pri medvedih – vsak osebek je drugačen in ima svoj značaj.

Velikokrat slišimo nasvete, da je treba kričati, ploskati, mahati in se delati velikega. Pri nas marsikdo še vedno misli, da je to pravilen odziv, vendar ni.

Ob srečanju z rjavim medvedom je najpomembneje ostati miren.

Če vas medved še ni opazil, ga mirno opozorite na svojo prisotnost. Lahko se z njim pogovarjate z običajnim, umirjenim glasom. Tudi sam sem že imel takšne izkušnje. Medved dvigne glavo, zazna človeka in se umakne.

Najbolj tvegana so srečanja, pri katerih človek medveda preseneti. Včasih je medved zatopljen v prehranjevanje, na primer z jagodami, in človeka ne zazna pravočasno. Drugič piha veter, šumi listje ali je preglednost slaba, zato se človek in medved nenadoma znajdeta zelo blizu. Takrat se lahko medved odzove nepredvidljivo.

Posebej previdni moramo biti tudi pri srečanju z medvedko z mladiči.

Če medveda ne želite srečati, je najbolje, da ste med hojo po gozdu zmerno slišni. Pogovarjajte se, zapojte, zažvižgajte ali kako drugače opozorite na svojo prisotnost. Tako bo medved človeka pravočasno zaznal in se mu praviloma umaknil.

Če imate s seboj psa, mora biti ta vedno na povodcu. Pes lahko medveda vznemiri ali razdraži, nato pa se vrne k lastniku in s tem povzroči nevarno situacijo.

Če medved zazna človeka in nadaljuje svojo pot, tudi vi mirno nadaljujte v svoji smeri. Če se medved ne umakne, se počasi in brez naglih gibov umikajte nazaj. Ves čas mu z mirnim glasom dajte vedeti, da ste tam. Nikoli ne kričite in ne bežite.

Predstavljajte si, da bi nekdo medtem, ko mirno hodite po gozdu ali nabirate jagode, nenadoma začel kričati na vas. Tudi sami ne bi vedeli, kako bi se odzvali. Morda bi pobegnili, morda bi se branili. Podobno velja za medveda.

Osnovno pravilo je torej miren, predvidljiv in neizzivalen odziv.

Naš rjavi medved je večinoma rastlinojed. Približno 80 odstotkov njegove prehrane predstavlja rastlinska hrana. Je pa vsejed in izrazit oportunist. Prehranjuje se tudi z mrhovino in izkoristi vsak lahko dostopen vir hrane.

Prav zato medvede vse pogosteje videvamo v bližini naselij. Naselja pogosto povezujejo z lahko dostopno hrano. Če odstranimo vire hrane iz naselij, medved tam nima razloga za obisk. Zato so pomembni medovarni zabojniki za odpadke, ki jih medved ne more odpreti. Če hrane ni, tudi medved ne bo imel razloga, da bi se zadrževal v bližini človeka.

Pomembno je razumeti še nekaj, predv