Finančna pomoč za oskrbo starejših: Ste vedeli, da vam lahko pripada 504 €?

Finančna pomoč za oskrbo starejših lahko družini občutno olajša stroške nege, pomoči na domu ali bivanja v domu starejših. Upravičenci lahko v letu 2026 prejmejo od 91 do 504 evre denarnega prejemka, nekaterim pa pripadajo tudi druge pravice. Toda pozor: vseh dodatkov ni mogoče prejemati hkrati.

Oskrba starejšega človeka lahko hitro postane finančno in organizacijsko breme za vso družino. Poleg stroškov hrane, zdravil in bivanja se pojavijo izdatki za pomoč pri osebni higieni, gospodinjska opravila, prevoze, prilagoditev stanovanja ali vsakodnevno nego. Prav zato je pomembno vedeti, katera finančna pomoč za oskrbo starejših je na voljo in kam je treba oddati vlogo.

V Sloveniji je v letu 2026 na voljo več možnosti: denarni prejemek iz sistema dolgotrajne oskrbe, pravica do oskrbovalca družinskega člana, storitve dolgotrajne oskrbe na domu, občinsko sofinancirana pomoč na domu, varstveni dodatek in oprostitev plačila dela stroškov domskega varstva. Poseben položaj imajo tudi ljudje, ki so dodatek za pomoč in postrežbo pridobili do 30. novembra 2025.

Finančna pomoč lahko družinam olajša stroške oskrbe starejšega človeka.

Finančna pomoč za oskrbo starejših po novem sistemu

Najpomembnejša novost je denarni prejemek iz sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je mogoče uveljavljati od 1. decembra 2025. Namenjen je upravičencem, ki imajo pomoč dobro organizirano znotraj družine ali druge neformalne mreže in želijo prejeti denar za kritje stroškov takšne oskrbe.

Višina prejemka ni odvisna samo od starosti ali višine pokojnine. Odločilno je, koliko pomoči oseba potrebuje pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih. Na podlagi ocene je upravičenec uvrščen v eno izmed petih kategorij.

Kategorija dolgotrajne oskrbeDenarni prejemek na mesec

1. kategorija	91 €
2. kategorija	184 €
3. kategorija	275 €
4. kategorija	367 €
5. kategorija	504 €

Po podatkih GOV.SI o pravicah dolgotrajne oskrbe je denar namenjen izključno kritju stroškov oskrbe. Upravičenca obiskuje tudi koordinator, ki spremlja, ali je pomoč ustrezno organizirana. Pogostost obiskov je odvisna od kategorije.

Pred izbiro pravice je priporočljivo primerjati denarni prejemek z vrednostjo storitev.

Kdo lahko dobi finančno pomoč za oskrbo starejših?

Sama visoka starost še ne pomeni samodejne upravičenosti. Oseba mora biti zaradi bolezni, poškodbe, invalidnosti, starostne oslabelosti ali zmanjšanih sposobnosti dlje časa odvisna od pomoči drugega človeka.

Pri ocenjevanju se preverja, koliko pomoči potrebuje pri prehranjevanju, pitju, osebni higieni, oblačenju, gibanju, uporabi stranišča in pripravi na spanje. Upoštevajo se tudi gospodinjska opravila, nakupovanje, priprava obrokov, jemanje zdravil in sposobnost samostojnega urejanja vsakodnevnih obveznosti.

Oseba mora biti praviloma zavarovana za dolgotrajno oskrbo najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravice. Končno odločitev sprejme pristojna vstopna točka na centru za socialno delo na podlagi ocene upravičenosti.

Denar ali storitve na domu?

Upravičenec ne dobi avtomatično denarja, ampak lahko glede na priznano pravico izbira med različnimi oblikami pomoči. Namesto denarnega prejemka lahko izbere dolgotrajno oskrbo na domu. Obseg storitev znaša od 20 ur mesečno v prvi do 110 ur mesečno v peti kategoriji.

To pomeni, da denar ni vedno najugodnejša možnost. Če družina ne more zagotoviti redne nege, so lahko organizirane storitve vredne več od mesečnega prejemka. Če pa za starejšega že skrbijo svojci in potrebujejo predvsem pomoč pri pokrivanju izdatkov, je lahko denarni prejemek primernejša izbira.

Pred odločitvijo je zato smiselno primerjati vrednost storitev in višino prejemka. Finančna pomoč za oskrbo starejših mora biti izbrana glede na dejanske potrebe človeka, ne samo glede na znesek, ki ga lahko prejme na račun.

Upravičenost je odvisna od tega, koliko pomoči oseba potrebuje pri vsakodnevnih opravilih.

Kaj se je zgodilo z dodatkom za pomoč in postrežbo?

Na tem področju je prišlo do pomembne spremembe. Ljudje, ki so dodatek za pomoč in postrežbo pridobili do 30. novembra 2025, ga prejemajo tudi po uvedbi novih pravic. Za nadaljevanje izplačevanja jim ni treba oddati nove vloge.

Od 1. decembra 2025 pa lahko novo pravico po pravilih ZPIZ pridobijo predvsem slepi upokojenci, slepi ali slabovidni zaposleni oziroma osebe, ki opravljajo dejavnost, in nekatere slepe osebe, zavarovane po drugem zavarovancu.

Od 1. marca 2026 znašajo dodatki:

• 189,27 evra za nižji dodatek,
• 378,51 evra za višji dodatek,
• 542,78 evra za najtežje upravičence.

Najpomembnejše opozorilo je, da dodatka za pomoč in postrežbo ni mogoče hkrati prejemati s pravico iz sistema dolgotrajne oskrbe. Kdor že prejema dodatek in se odloči za denarni prejemek, oskrbo na domu ali drugo primerljivo pravico, mora o tem obvestiti ZPIZ. Pravice se med seboj izključujejo, kar potrjujejo tudi uradna pojasnila ZPIZ.

Pomoč na domu starejšim omogoča, da kljub zdravstvenim težavam dlje ostanejo v svojem okolju.

Denar lahko prejme tudi oskrbovalec družinskega člana

Če starejša oseba potrebuje veliko pomoči in je uvrščena v četrto ali peto kategorijo, lahko izbere oskrbovalca družinskega člana. To je lahko zakonec, partner, otrok, starš, brat, sestra, vnuk, stari starš ali drug zakonsko opredeljeni sorodnik.

Oskrbovalec mora praviloma prebivati na istem naslovu, biti psihofizično sposoben za opravljanje nalog in opraviti zahtevano usposabljanje. Pred začetkom dela mora zapustiti trg dela. Za oskrbo enega upravičenca prejema 1,2-kratnik minimalne plače, za dva upravičenca pa 1,8-kratnik.

To je lahko pomembna finančna pomoč za oskrbo starejših v družinah, kjer je moral svojec zaradi nege zmanjšati obseg zaposlitve ali popolnoma opustiti delo. Oskrbovalec lahko istočasno skrbi za največ dva upravičenca, ki z njim prebivata na istem naslovu.

Pomoč na domu sofinancira občina

Starejšim, ki želijo ostati v domačem okolju, je na voljo tudi socialnovarstvena storitev pomoč na domu. Ta lahko vključuje pomoč pri umivanju, oblačenju in hranjenju, pripravo obrokov, osnovno čiščenje, prinašanje živil ter spremljanje pri nujnih opravkih.

Pomoč na domu organizirajo občine, ki storitev sofinancirajo najmanj v višini 50 odstotkov. Po uradnih podatkih občine v povprečju krijejo več kot 70 odstotkov stroškov, vendar se cena za uporabnika med občinami razlikuje. Zato je treba konkretno ceno preveriti pri občini ali lokalnem izvajalcu.

Denarni prejemek iz dolgotrajne oskrbe je mogoče kombinirati s plačljivo socialnovarstveno pomočjo na domu. To je koristno za družine, ki večino nege zagotavljajo same, pri zahtevnejših opravilih pa potrebujejo strokovno pomoč.

Družinski oskrbovalec starejšemu pomaga pri prehrani, gospodinjstvu in drugih vsakodnevnih opravilih.

Varstveni dodatek za starejše z nizkimi prihodki

Varstveni dodatek ni neposredno namenjen plačilu nege, temveč kritju dolgoročnih življenjskih stroškov, kot so vzdrževanje stanovanja in nakup trajnejših dobrin. Kljub temu lahko pomembno izboljša finančni položaj starejšega človeka in mu omogoči, da več svojega dohodka nameni oskrbi.

Od 1. aprila 2026 znaša cenzus za samsko osebo 745,92 evra, najvišji varstveni dodatek za samsko osebo, ki živi sama, pa 238,49 evra. Dejanska višina je odvisna od dohodkov, družinskega položaja in drugih zakonskih pogojev.

Od leta 2026 je prvo vlogo še vedno treba oddati, nato pa CSD pravico ob izpolnjevanju pogojev podaljšuje po uradni dolžnosti. Prav tako se polnoletnim otrokom ne nalaga več obveznosti, da morajo finančno pomagati staršem zgolj zato, ker ti zaprosijo za varstveni dodatek. To je ena pomembnejših sprememb, predstavljenih na strani GOV.SI o varstvenem dodatku.

Kaj pa plačilo doma za starejše?

Po vključitvi domov v sistem dolgotrajne oskrbe so storitve oskrbe v obsegu priznane kategorije praviloma krite iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Stanovalec še vedno plačuje nastanitev, prehrano ter morebitni nadstandard.

Če uporabnik teh stroškov glede na svojo plačilno sposobnost ne zmore poravnati, lahko pri CSD zaprosi za delno ali popolno oprostitev plačila. Vlogo lahko vloži tudi zavezanec za preživljanje. CSD pri odločanju preveri materialni položaj upravičenca in druge okoliščine.

Dolgotrajna oskrba vključuje tudi pomoč pri gibanju in ohranjanju samostojnosti.

Kam je treba oddati vlogo?

Vloga za pravice iz dolgotrajne oskrbe se odda na pristojnem centru za socialno delo oziroma vstopni točki za dolgotrajno oskrbo. Odda jo lahko starejša oseba, njen pooblaščenec ali zakoniti zastopnik.

Za varstveni dodatek in oprostitev plačila domskega varstva je prav tako pristojen CSD. Zahteva za dodatek za pomoč in postrežbo pa se vloži pri ZPIZ, če oseba po novi ureditvi še spada med upravičence.

Pred oddajo je priporočljivo zbrati zdravstveno dokumentacijo in zapisati, pri katerih vsakodnevnih opravilih oseba potrebuje pomoč. Najpogostejša napaka je, da družina navede samo diagnoze, ne opiše pa konkretnih težav pri hranjenju, oblačenju, gibanju, higieni in drugih opravilih.

Če stanovalec stroškov nastanitve in prehrane ne zmore poravnati, lahko zaprosi za oprostitev plačila.

Kako se pripraviti na ocenjevanje starejše osebe?

Pri odločanju, ali posamezniku pripada finančna pomoč za oskrbo starejših, ni pomembna samo zdravniška diagnoza. Ocenjevalca zanima predvsem, kako zdravstvene težave vplivajo na vsakodnevno življenje. Družina naj zato pred obiskom pripravi čim bolj konkreten seznam opravil, ki jih starejša oseba ne zmore več opravljati samostojno.

Zapišite, ali potrebuje pomoč pri vstajanju iz postelje, hoji po stopnicah, umivanju, oblačenju, uporabi stranišča, pripravi hrane in jemanju zdravil. Pomembno je tudi, ali se zna sama orientirati, poklicati pomoč, varno uporabljati gospodinjske naprave in urediti nujne obveznosti. Pri osebah z demenco je treba omeniti tavanje, pozabljanje, nočno prebujanje, težave pri prepoznavanju ljudi in morebitno nevarnost, da bi odšle od doma.

Koristno je pripraviti odpustnice, specialistične izvide, seznam zdravil in drugo zdravstveno dokumentacijo. Svojci naj razložijo tudi, koliko ur pomoči zagotavljajo vsak dan in katerih nalog zaradi službe, oddaljenosti ali lastnih zdravstvenih težav ne zmorejo prevzeti.

Bolj natančen opis dejanskega stanja lahko omogoči pravilnejšo razvrstitev v kategorijo. Od nje je namreč odvisno, koliko bo znašala finančna pomoč za oskrbo starejših oziroma koliko ur storitev bo osebi pripadalo. Težav zato ne zmanjšujte ali prikrivajte samo zato, ker starejši noče priznati, da potrebuje pomoč.

Varstveni dodatek lahko starejšim z nizkimi prihodki pomaga pri kritju dolgoročnih življenjskih stroškov.

Pravico je treba izbrati premišljeno

Finančna pomoč za oskrbo starejših lahko družino občutno razbremeni, vendar najvišji denarni znesek ni vedno najboljša izbira. Za nekoga so koristnejše ure strokovne oskrbe na domu, za drugega denarni prejemek, tretji pa potrebuje oskrbovalca družinskega člana ali pomoč pri plačilu doma.

Pred izbiro je treba preveriti, katere pravice se lahko kombinirajo in katere se izključujejo. Še posebej previdni morajo biti prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo, saj lahko z izbiro nove pravice izgubijo dosedanji dodatek. Najvarneje je, da se družina pred dokončno odločitvijo posvetuje z vstopno točko na CSD in zahteva primerjavo razpoložljivih možnosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, GOV.si

<p>The post Finančna pomoč za oskrbo starejših: Ste vedeli, da vam lahko pripada 504 €? first appeared on NaDlani.si.</p>