Financiranje, ki razburja: Najprej bi devet let vsak mesec plačevali 13,80 evra za izgradnjo JEK 2, nato pa bi nam še zaračunavali elektriko!

Slovenska gospodinjstva bi lahko devet let prispevala denar za gradnjo nove jedrske elektrarne v Krškem. Skoraj 1.500 evrov na gospodinjstvo, nato pa bi elektriko iz elektrarne, ki so jo pomagala financirati, še vedno kupovala. Predlog ekonomista Jožeta P. Damijana odpira vprašanje, ali bi bil takšen dogovor za običajne državljane res pošten.

Najprej 13,80 evra vsak mesec, in to devet let

Na torkovi poslovni konferenci Energetika 2026 na Bledu je ekonomist Jože P. Damijan predstavil pet modelov financiranja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Eden izmed njih predvideva, da bi pri gradnji neposredno sodelovala tudi slovenska gospodinjstva.

Če bi elektrarna stala predvidenih 10,4 milijarde evrov, bi podjetja in gospodinjstva skupaj zagotovila približno 2,6 milijarde evrov. Gospodinjstva bi prispevala polovico tega zneska.

Ob sodelovanju približno 870.000 gospodinjstev bi to pomenilo okoli 13,80 evra mesečno skozi devet let gradnje. Skupaj bi posamezno gospodinjstvo prispevalo približno 1.490 evrov.

Toda tukaj se zgodba šele začne.

Elektrarno bi pomagali zgraditi, potem pa njeno elektriko kupovali?

Največji pomislek je precej preprost. Če državljani z lastnim denarjem sodelujejo pri gradnji elektrarne, zakaj morajo pozneje elektriko iz iste elektrarne še vedno plačevati?

Damijanov predlog sicer predvideva, da bi vlagatelji dobili vloženi denar povrnjen skupaj z donosom, predvsem v obliki nižje cene električne energije. A ta ugodnost ne bi veljala za vso porabljeno elektriko, temveč za približno tretjino letne porabe posameznega gospodinjstva.

Po predstavljenih izračunih bi povprečno gospodinjstvo med gradnjo prejelo okoli 18,70 evra letnega popusta, po začetku obratovanja elektrarne pa približno 58 evrov letno.

Gospodinjstvo bi torej med gradnjo prispevalo 165,60 evra na leto, neposredni letni popust pa bi bil bistveno manjši. Večje koristi bi začelo prejemati šele po zagonu elektrarne, predvidoma okoli leta 2040.

Kdo bi nosil tveganje, če bi se gradnja podražila?

Pri tako veliki investiciji se odpira še eno neprijetno vprašanje. Kaj bi se zgodilo, če bi se projekt podražil, gradnja zamaknila ali bi bila končna cena električne energije višja od pričakovane?

Bi morala gospodinjstva prispevati več? Bi obdržala obljubljene ugodnosti? In ali bi se lahko iz sodelovanja umaknila?

Na ta vprašanja predstavljeni okvir financiranja še ne daje vseh odgovorov.

Damijan vključevanje prebivalcev zagovarja tudi kot način pridobivanja javne podpore projektu. Vendar finančna udeležba državljanov sama po sebi še ne pomeni, da bo projekt zanje ugoden.

Bodo državljani vlagatelji ali predvsem plačniki?

Zagovorniki projekta poudarjajo energetsko neodvisnost, stabilno oskrbo in dolgoročno konkurenčne cene električne energije. To so pomembni argumenti, vendar ne odpravljajo vprašanja, kdo bo na koncu plačal največ in kdo bo imel največ koristi.

Če bi prebivalci prispevali svoj denar, bi bilo upravičeno pričakovati jasno določene pravice, pregledno financiranje in zagotovila glede vračila vložka.

Za zdaj sicer ne gre za sprejeto odločitev ali uveden obvezen prispevek. Predstavljeni model je zgolj ena izmed možnosti financiranja JEK 2.

Toda razprava, ki jo odpira, je pomembna: ali naj državljani najprej iz svojega žepa financirajo gradnjo nove elektrarne, nato pa desetletja čakajo, da se jim vložek povrne skozi popuste pri plačevanju elektrike?

In predvsem – kdo jim lahko danes zagotovi, da se bo takšen račun čez nekaj desetletij dejansko izšel?

Pripravil: I.M.

Vir: www

<p>The post Financiranje, ki razburja: Najprej bi devet let vsak mesec plačevali 13,80 evra za izgradnjo JEK 2, nato pa bi nam še zaračunavali elektriko! first appeared on NaDlani.si.</p>