Fajonova izvisela zaradi »samokandidature«, svoj neuspeh pa sedaj pripisuje novi vladi

Nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon ne bo postala posebna predstavnica Evropske unije za Sahel, to je sedaj jasno že vsakomur. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas jo je obvestila, da je bila njena nominacija preklicana, čeprav naj bi bila pred tem izbrana kot najbolje kvalificirana kandidatka.

Fajonova je za svoj neuspeh okrivila nasprotovanje nove slovenske vlade in politične pritiske. Ocenila je, da je »dnevna politika prevladala nad državnimi in evropskimi interesi«, ter zatrdila, da je Slovenija zaradi domačih političnih obračunov izgubila priložnost za visoko mesto v evropski diplomaciji. Kako se je odzval na njene očitke predsednik vlade Janez Janša?

O kateri vladi govori @nmusar? In katerem pravu?

Države članice EU so bile pozvane k predlaganju predstavnika za Sahel v času Golobove vlade, ki Tanje Fajon NI predlagala. Predlagala jo je kar njej podrejena sekretarka.

Formalno veljaven predlog sploh ni obstajal, zato do… https://t.co/NMcRqBidb6

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 20, 2026

Toda vlada in zunanje ministrstvo zgodbo predstavljata drugače. Po njunih navedbah kandidature Fajonove ni potrdila prejšnja vlada – ki je sicer opravljala tekoče posle, čeprav bi bila prav ona pristojna za takšno odločitev. Nominacijsko pismo naj bi podpisala generalna sekretarka zunanjega ministrstva (torej podrejena ministrici Fajonvi) brez ustreznega pooblastila, zaradi česar so se pojavila resna vprašanja o zakonitosti in veljavnosti postopka.

Kritiki zato govorijo o nekakšni »samokandidaturi« oziroma poskusu, da bi si Fajonova ob koncu ministrskega mandata zagotovila ugledno evropsko funkcijo mimo običajnega političnega in institucionalnega postopka. Omenjajo se celo sumi morebitne zlorabe položaja, vendar bi morali morebitno pravno odgovornost ugotoviti pristojni organi.

Na škodo drugih slovenskih diplomatov

Toda poleg vprašanj zakonitosti in morebitne zlorabe položaja je v tej zgodbi še en pomemben vidik: vse skupaj naj bi potekalo na škodo drugih slovenskih diplomatov. Slovenija ima vrsto izkušenih kariernih diplomatov, ki se več let ali desetletij pripravljajo na zahtevne mednarodne funkcije, službujejo v težkih razmerah, zbirajo izkušnje in čakajo na priložnost, da jih država uradno predlaga za pomemben položaj.

Če je bila kandidatura Fajonove res pripravljena brez preglednega postopka in brez jasnega soglasja vlade, so bili drugi morebitni slovenski kandidati postavljeni v neenakopraven položaj. Niso imeli možnosti sodelovati v domačem izboru, predstaviti svojih izkušenj ali se potegovati za podporo države. To je bilo do njih izrazito nepošteno.

Diplomatska mesta ne bi smela postati nagrada za politike ob koncu mandata ali osebni izhod v sili za nekdanjega ministra. Država bi morala izbrati kandidata, ki ima najboljše strokovne reference, ter postopek izvesti pregledno, zakonito in v interesu celotne slovenske diplomacije.

Če si posameznik sam odpira vrata do evropske funkcije s pomočjo ljudi, ki so mu bili podrejeni, ne gre več zgolj za neroden kadrovski manever. Gre za sporočilo vsem drugim diplomatom, da dolgoletno delo, izkušnje in spoštovanje postopkov morda štejejo manj kot politična moč in pravi položaj ob pravem času.

Funkcija je splavala po vodi, krivci pa so znova drugi

Fajonova odgovornost za propad kandidature prelaga na novo oblast ter trdi, da je šlo za politično diskreditacijo. Toda ostajajo neprijetna vprašanja: kdo jo je dejansko predlagal, kdo je nominacijo odobril, ali je imela podpisnica potrebno pooblastilo in zakaj država ni izvedla preglednega izbora med slovenskimi diplomati?

Končno imenovanje bi morale sicer potrditi še države članice Evropske unije. Evropska služba za zunanje delovanje podrobnih razlogov za preklic ni razkrila, saj gre za interni kadrovski postopek. Če je bil postopek res izpeljan tako, kot zatrjujejo kritiki, potem Fajonova ni ravnala le politično in pravno sporno. Ravnala je tudi skrajno nepošteno do ljudi v lastni diplomatski službi.

P.O.