Drago jih bo stalo! Tri slovenske občine bodo morale vrniti milijone – dolg bodo odplačevale kar 15 let

2 hours ago 27

Tri primorske občine – Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje – Kozina – se soočajo z visokimi finančnimi posledicami projekta, starega skoraj dve desetletji. Zaradi kršitev pravil javnega naročanja bodo morale vrniti milijonska sredstva, dolg pa bodo odplačevale še naslednjih 15 let.

Milijoni, ki bodo bremenili proračune

Največji del bremena nosi Ilirska Bistrica, ki mora vrniti 3,7 milijona evrov, Sežana pa 2,3 milijona evrov. Hrpelje – Kozina so svoj bistveno manjši dolg že poravnale. V Ilirski Bistrici bodo morali vsako leto nameniti približno 300.000 evrov za odplačevanje dolga. Po petnajstih letih bo skupni znesek zaradi obresti presegel štiri milijone evrov. Župan Gregor Kovačič opozarja, da bi s tem denarjem lahko financirali pomembne projekte, kot so športna infrastruktura ali javni objekti, a možnosti za odpis obresti ni bilo. Država je namreč jasno dala vedeti, da bo sodbo izvršila.

V Sežani bo letni obrok znašal približno 140.000 evrov. Župan Andrej Sila poudarja, da je dogovor o obročnem odplačevanju pomemben predvsem zato, ker so se s tem izognili strožjim ukrepom, kot so blokada proračuna ali izvršba nad občinskim premoženjem.

Zastavljene nepremičnine kot jamstvo

Da bi zavarovale dolg, so morale občine zastaviti nepremičnine. V Ilirski Bistrici gre za pet objektov na območju nekdanjih vojašnic, medtem ko so v Sežani med drugim zastavili hostel v Pliskovici, domačijo v Dutovljah, več vaških domov ter stavbe nekdanjih šol. Kljub temu župan Sežane zatrjuje, da premoženje ni ogroženo, saj letni obrok glede na proračun občine ne predstavlja večjega tveganja.

Projekt iz leta 2007 in sporna odločitev

Težave izvirajo iz projekta gradnje širokopasovnega omrežja iz leta 2007. Občine so kasneje projekt razširile še na dodatna območja, vendar brez ponovitve javnega razpisa. Prav ta korak je bil ključna kršitev, saj drugim ponudnikom ni bila omogočena enakopravna konkurenca. Čeprav na občinah poudarjajo, da je šlo zgolj za administrativno napako in da omrežje deluje, država temu ostro nasprotuje.

Na ministrstvu za finance poudarjajo, da ne gre za nedolžno napako, temveč za kršitev zakonodaje o javnem naročanju. Zaradi nepravilnosti je morala država zagotoviti dodatna sredstva, da ni izgubila evropskih sredstev iz kohezijske politike. Vračilo občin tako ne pomeni dobička za državni proračun, temveč povračilo sredstev, ki jih je država založila, da bi preprečila še večjo finančno škodo.