.jpg)
1 day ago
25
Glasbeno gledališka kondicija in tradicija v letošnjem poletju na 26. Kulturno poletnem festivalu Studenec 2026 (Domžale)
Piše: Franc Križnar
Program predstave, naslovnica in …
Na premieri na Studencu (18. jul.) letošnjega 26. Kulturnega poletnega festivala se je spet zgodila vsakoletna odrska postavitev. Tokrat je bila to še ena uspešna in nova predstava domače gledališke komedije s petjem Habakuk, t. j. je osebno, lastno ime in tudi svetopisemski prerok; v našem primeru pa priimek ali »po domače« ime naslovnega junaka in ene od (slovenskih) kmetij. Njen avtor je komaj kaj znani pravnik, politik in književnik /dr./ Rudolf Dobovišek (1891-1961), avtor glasbe pa veliko bolj znani naš skladatelj Radovan Gobec (1909-1959). Mnogo bolj znana pa sta oba glavna protagonista te slovenske priredbe. To sta avtor priredbe igre (libretist) in režiser Alojz Stražar ter producent in avtor glasbenih priredb Slavko Avsenik, ml., preverjeni in že kar nekaj časa uspešni gledališko glasbeni tandem. Večno ljubezensko temo ali kar več ljubezni je znal pod njunima in še kašnima drugima taktirkama predstave, spretni ansambel sedmerice inštrumentalistov (klaviature, violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta in klarinet), ki je nastopil brez dirigenta, pač pa z enakim med vsemi, pianistom Blažem Avsenikom kot neformalnim vodjem le-tega za: predigre, medigre poigre, spremljave idr.
Začetni takti-uvertura
Zanj in za vse ter nadaljnje protagoniste te predstave (vse tja do 15. avg. se jih bo odvilo skupaj s to kar deset) pa je značilno, da ne glede na vsebino predstavljajo in odigrajo ter odpojejo tisto staro in subtilno kmečko idilo. To poznamo pravzaprav samo še z odra. Kot veje iz gledališkega lista (Primož Hieng) za to predstavo, je avtor (izvirnega) besedila dogajanje postavil na dve med seboj zelo različni lokaciji: v idilični prostor skoraj planinskega sveta in na letališče Zemun (danes Srbija), kjer se zaradi določenih zapletov znajdejo nekateri najpomembnejši liki te domače gledališke predstave. To daje komediji prav poseben čar, saj se pokaže, da so nekateri za pravo in prvinsko ljubezen pripravljeni storiti skoraj vse, celo oditi na konec sveta. Ljubezenska dogajanja, zapleti in odpleti pa so prava vsebinska in dramaturška draž, s katero je znal že avtor R. Dobovišek položiti vsem interpretom te studenške premiere (in ponovitev) neke vrste pravo odrsko (gledališko) poslastico. Igro, ki jo je naš studenški ljudski oder prestavil na povsem profesionalno raven.
Pred vojašnico v Zemunu
Poleg že navedenih so bili to še: kostumografinja Andreja Stržinar, scenografi Urška Gregorič, Florjan Strmšek in Avguštin Gales, lektorica Klasja Kovačič, koreografinja Sabina Selan, masker Sašo Vene, frizerka Mateja Gradišek, zborovodja Karel Leskovec, mentorica pevskih solistov Pia Brodnik (in sama tudi v vlogi Urše, gospodinje pri Gajšku), oblikovalec luči Janez Mlakar, svetlobne učinke je prispevala Mira Mlakar, lučni mojster Jasmin Šehić, šepetalka Neva Mauser Lenarčič, ozvočevalec Rado Černe, njegova asistenta Anže Cerar in Majda Černe, inspicientka Marta Majdič, koordinatorka zbora Zinka Skoporc, mentor 7-članskega komornega ansambla (brez dirigenta) Tomaž Kukovič, podnapise je prispeval Dominik Dolinar, za (odrske) rekvizite pa so poskrbele Katja Mihelčič, Violeta Mlakar in Špela Prenar.
Ljubezenski trikotnik …
Glavne vloge so odpeli in odigrali še: Marjan Bunič (naslovna vloga Mihe Gajška – Habakuka, velikega gruntarja), Gaja Sorč (Slavica, njegova hči), Eva Černe (Vera Krušič, njegova nečakinja), Gregor Ravnik (kapetan Branko), Rajko Majdič (Peter, njegov sluga), Jože Vunšek (narednik Goršek), Marko Ferjančič (Jurek Muhek, mesar iz Prekmurja), Špela Prenar (Barica, njegova mati), Primož Krt (Vogrinov Janez), Igor Horvat (kmet Blažon), Jure Vončina (kmet Petrak),Anica Mali (planšarica Micka), Violeta Mlakar (planšarica Francka) in Katja Mihelčič (planšarica Julka).
Finalni prizor
V predstavi nastopa več kot 40 igralec, pevcev in statistov. Vedno boljši in pa četudi malo zmanjšani (Mešani pevski) zbor pa sestavljajo okoliški pevci-domačini in člani Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika.Spet sami preverjeni in že kar tradicionalni izvajalci so skoraj 2-uro igro napolnili z vsem bliščem domače gledališke predstave in v kateri deluje ogromen realizatorski aparat. Studenec in KD Mirana Jarca Škocjan pa sta že kar standard za omenjene in kvalitetne tovrstne predstave poskusa glasbeno gledališkega spektakla. S posameznimi in določenimi igralskimi in pevskimi asi, zdaj tudi že kot mero za tovrstne uspehe. Morda vsaj za to izpostavim vodilni pevski sekstet, ki je nastopil na koncu prvega dela te komedije.
Zaključni poklon
English (US)