Delo upokojenca brez izgube pokojnine: kaj je dovoljeno in kaj ne?

Delo upokojenca in omejitev ur sta odvisna predvsem od izbrane oblike dela. Pri začasnem ali občasnem delu lahko upokojenec praviloma dela največ 85 ur mesečno, trikrat v letu pa do 125 ur. Pri avtorski ali podjemni pogodbi zakonske omejitve ur ni, vendar takšna pogodba ne sme prikrivati rednega delovnega razmerja.

Številni upokojenci želijo tudi po upokojitvi ostati dejavni, pomagati nekdanjemu delodajalcu ali si z dodatnim delom izboljšati mesečni prihodek. Najpogostejše vprašanje je, koliko ur lahko upokojenec sploh dela, ne da bi zaradi tega izgubil pokojnino.

Odgovor ni enak za vse. Delo upokojenca – omejitev ur je treba presojati glede na pogodbo oziroma pravno podlago, po kateri upokojenec opravlja delo. Najbolj natančne omejitve veljajo pri začasnem in občasnem delu upokojencev, drugačna pravila pa veljajo pri ponovni zaposlitvi, avtorski pogodbi, podjemni pogodbi, osebnem dopolnilnem delu in kratkotrajnem delu. Pri iskanju informacij o temi delo upokojenca omejitev ur je pomembno razlikovati med občasnim delom in ponovno zaposlitvijo.

Upokojenec lahko z delom ostane aktiven in si zagotovi dodaten prihodek, vendar mora poznati omejitve ur.

Koliko ur lahko dela upokojenec?

Pri začasnem ali občasnem delu lahko upokojenec v letu 2026 opravi največ 85 ur v posameznem koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenesti v naslednji mesec. Če upokojenec na primer januarja opravi samo 40 ur, februarja zaradi tega ne sme opraviti 130 ur.

Izjemoma lahko upokojenec največ trikrat v koledarskem letu opravi do 125 ur v enem mesecu. Ob tem mora paziti še na skupno letno omejitev, saj v celotnem koledarskem letu ne sme opraviti več kot 1.020 ur začasnega ali občasnega dela.

To pomeni, da odgovor na vprašanje delo upokojenca omejitev ur ni preprosto 85 ur vsak mesec. Upokojenec lahko v treh bolj obremenjenih mesecih dela do 125 ur, vendar mora skozi vse leto spremljati skupno število opravljenih ur. Najpomembnejše pravilo pri temi delo upokojenca omejitev ur je mesečna meja 85 ur.

Začasno ali občasno delo je ena od možnosti, s katero lahko upokojenec dodatno zasluži.

Ali lahko upokojenec dela pri več delodajalcih?

Upokojenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih, vendar omejitev velja za skupno število ur pri vseh delodajalcih.

Če upokojenec pri prvem delodajalcu v določenem mesecu opravi 50 ur, lahko pri drugem praviloma opravi še največ 35 ur. Ne more torej pri vsakem delodajalcu posebej opraviti po 85 ur.

Prav zato mora upokojenec sam voditi evidenco vseh opravljenih ur. Posamezni delodajalec namreč morda ne ve, koliko ur je upokojenec v istem mesecu že opravil drugje. Prekoračitev pa lahko pomeni globo tudi za upokojenca.

Kolikšna je urna postavka za upokojence v letu 2026?

Najnižja bruto urna postavka za začasno ali občasno delo upokojenca od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 znaša 8,52 evra bruto. Delodajalec in upokojenec se lahko dogovorita za višjo postavko, ne smeta pa se dogovoriti za nižjo.

Najvišji skupni bruto dohodek iz začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu 2026 znaša 17.782,56 evra. Omejitev velja samo za to obliko dela in ne pomeni, da upokojenec iz vseh dovoljenih oblik dela skupaj ne sme zaslužiti več od tega zneska.

Pri temi delo upokojenca omejitev ur je zato treba spremljati dve ločeni omejitvi: število opravljenih ur in skupni letni bruto dohodek.

Omejitve števila ur so odvisne od pogodbe, na podlagi katere upokojenec opravlja delo.

Koliko lahko upokojenec zasluži pri 85 urah?

Če upokojenec opravi 85 ur po najnižji postavki 8,52 evra bruto, znaša njegovo mesečno bruto plačilo:

85 ur × 8,52 evra = 724,20 evra bruto.

Pri 125 urah pa bi bruto plačilo znašalo:

125 ur × 8,52 evra = 1.065 evrov bruto.

Bruto znesek ni enak nakazilu na račun. V breme upokojenca se obračunata prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka in prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka. Od davčne osnove se praviloma obračuna tudi akontacija dohodnine, dohodek pa se upošteva pri letni odmeri dohodnine.

Ob upoštevanju navedenih prispevkov, desetodstotnih normiranih stroškov in 25-odstotne akontacije dohodnine bi bilo pri 85 urah in minimalni postavki nakazilo približno 521 evrov, pri 125 urah pa približno 767 evrov. Gre za informativni izračun, saj lahko končni davčni položaj posameznika spremeni letna odmera dohodnine.

Upokojenec mora seštevati opravljene ure pri vseh delodajalcih, ne le pri enem.

Ali občasno delo vpliva na pokojnino?

Začasno ali občasno delo upokojenca praviloma ne vpliva na višino oziroma izplačevanje pokojnine. Upokojenec tako še naprej prejema pokojnino in poleg nje dohodek za opravljeno delo.

To je ena največjih prednosti te oblike dela. Upokojencu se ni treba ponovno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prav tako se mu zaradi dovoljenega začasnega ali občasnega dela ne ustavi izplačevanje pokojnine.

Posebna previdnost je potrebna pri prejemnikih invalidske pokojnine. Če se invalidski upokojenec ponovno zaposli in vstopi v obvezno zavarovanje, lahko izgubi pravico do invalidske pokojnine. Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi je zato smiselno pridobiti pojasnilo ZPIZ glede konkretnega primera.

Kdaj omejitve 85 ur ni?

Omejitev 85 oziroma 125 ur velja za pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojenca. Pri podjemni, avtorski, mandatni in nekaterih drugih civilnopravnih pogodbah zakon ne določa omejitve števila opravljenih ur niti najvišjega zneska zaslužka.

Upokojenec lahko zato po podjemni ali avtorski pogodbi načeloma dela brez omejitve ur in pri tem še naprej prejema pokojnino. Pogoj je, da delo dejansko ustreza izbrani pogodbi.

Avtorska pogodba je primerna samo za avtorsko delo, denimo pripravo članka, fotografije, ilustracije, predavanja ali drugega avtorskega dela. Podjemna pogodba je primerna za samostojno izvedbo določenega posla oziroma izdelavo dogovorjenega rezultata.

Upokojenci lahko delo opravljajo tudi v obrti, vendar mora izbrana pogodba ustrezati dejanski naravi dela.

Podjemna pogodba ne sme prikrivati zaposlitve

Delodajalec upokojenca ne sme vključiti v svoj redni delovni proces, mu vsak dan določati delovnega časa, kraja dela in podrobnih navodil, nato pa delo prikazovati kot podjemno pogodbo samo zato, da bi se izognil omejitvam.

Kadar ima delo elemente delovnega razmerja, se ne sme opravljati po običajni podjemni ali avtorski pogodbi. Pri presoji je pomembno predvsem, ali upokojenec delo opravlja osebno, nepretrgano, za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca ter kot del njegovega organiziranega delovnega procesa.

Če delodajalec potrebuje upokojenca za redno delo po razporedu, je lahko pogodba o začasnem ali občasnem delu ustreznejša rešitev, saj lahko ta oblika vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja.

Začasno in občasno delo upokojencev je pogosto tudi v prodaji, strežbi in drugih storitvenih dejavnostih.

Kaj se zgodi ob ponovni zaposlitvi upokojenca?

Pogodba o zaposlitvi ima drugačne posledice kot začasno ali občasno delo. Če se upokojenec ponovno zaposli za polni delovni čas, se mu starostna, predčasna, vdovska ali družinska pokojnina praviloma preneha izplačevati.

Prejemnik starostne pokojnine lahko ob ponovni vključitvi v zavarovanje za polni delovni čas zaprosi za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine. Ta delež se lahko izplačuje največ tri leta, nato pa 20 odstotkov pokojnine. Pravica ni avtomatična, ampak mora upravičenec zanjo vložiti vlogo.

Če se upokojenec ponovno zaposli za krajši delovni čas, najmanj dve uri dnevno oziroma deset ur tedensko, lahko prejema sorazmerni del pokojnine. Ne prejema pa več celotne pokojnine. Zato se pri redni zaposlitvi vprašanje delo upokojenca omejitev ur presoja drugače kot pri občasnem delu.

Osebno dopolnilno in kratkotrajno delo

Upokojenec lahko pod pogoji opravlja tudi osebno dopolnilno delo, na primer pomoč v gospodinjstvu, občasno varstvo, inštrukcije, izdelovanje ročnih izdelkov ali nabiranje in prodajo nekaterih gozdnih sadežev in zelišč.

Osebno dopolnilno delo je treba pred začetkom priglasiti pri AJPES in zagotoviti vrednotnico. Pri tej obliki ni določene omejitve števila ur, velja pa omejitev prihodka.

Druga možnost je kratkotrajno delo, ki ga lahko pod določenimi pogoji opravlja družinski član pri manjšem delodajalcu oziroma samozaposleni osebi. Takšno delo je omejeno na največ 40 ur mesečno in mora biti brezplačno. Povrnejo se lahko le določeni stroški, na primer prevoz in prehrana.

Pred začetkom dela morata upokojenec in delodajalec jasno določiti število ur ter višino urne postavke.

Ali mora upokojenec delodajalcu razkriti drugo delo?

Kadar upokojenec začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih, je priporočljivo, da vsakemu sporoči, koliko ur je v istem mesecu že opravil drugje. Zakon skupno omejitev namreč veže na upokojenca in ne na posamezno pogodbo. Če eden od delodajalcev za drugega ne ve, lahko skupni seštevek hitro preseže dovoljenih 85 oziroma 125 ur.

Najvarneje je, da upokojenec vodi lastno mesečno evidenco z datumom, številom ur, nazivom delodajalca in bruto plačilom. Tako lahko pravočasno preveri tudi približevanje letni omejitvi 1.020 ur in najvišjemu dovoljenemu bruto dohodku. Koristno je, da pred vsakim dodatnim delom pregleda pogodbo, saj mora biti v njej jasno navedena urna postavka, predvideno število ur in obdobje opravljanja dela. Če obstaja dvom o pravilni obliki pogodbe ali vplivu dela na pokojnino, je smiselno pred podpisom pridobiti pojasnilo ZPIZ, Fursa ali inšpektorata za delo. To lahko prepreči poznejše zaplete, globe in vračila.

Kazen za prekoračitev omejitve

Upokojenec, ki pri začasnem ali občasnem delu preseže dovoljeno mesečno število ur ali najvišji dovoljeni letni dohodek, se lahko kaznuje z globo od 250 do 500 evrov.

Delodajalec mora voditi dnevno evidenco prihodov, odhodov in dejansko opravljenih ur. Dohodek mora izplačati najpozneje do 18. dne naslednjega meseca. Tudi za delodajalce veljajo posebne mesečne omejitve glede skupnega števila ur, ki jih lahko pri njih opravijo upokojenci. Omejitev je odvisna od števila redno zaposlenih delavcev.

Izkušnje starejših delavcev so lahko za delodajalce zelo dragocene, vendar morajo biti spoštovana pravila dela upokojencev.

Najpomembnejša pravila na kratko

Pri začasnem ali občasnem delu velja največ 85 ur mesečno, trikrat letno največ 125 ur mesečno in skupno največ 1.020 ur na leto. Ure pri različnih delodajalcih se seštevajo, neizkoriščene ure pa se ne prenašajo v naslednji mesec.

Najnižja bruto urna postavka od 1. marca 2026 znaša 8,52 evra, najvišji letni bruto dohodek iz te oblike dela pa 17.782,56 evra. Takšno delo praviloma ne vpliva na izplačevanje pokojnine.

Pri avtorski in podjemni pogodbi omejitve ur ali zaslužka praviloma ni, vendar delo ne sme imeti elementov redne zaposlitve. Ponovna zaposlitev ali odprtje dejavnosti pa lahko povzročita ponovno vključitev v obvezno zavarovanje in zmanjšanje oziroma ustavitev izplačevanja pokojnine.

Zato je pri vprašanju delo upokojenca omejitev ur vedno najprej treba preveriti, po kateri pogodbi bo delo opravljeno. Napačna izbira pogodbe lahko povzroči davčne težave, globo ali celo neupravičeno prejemanje pokojnine, ki jo lahko ZPIZ pozneje zahteva nazaj.

Pripravil: I.M.

Vir: ZPIZ, Facebook, FURS

<p>The post Delo upokojenca brez izgube pokojnine: kaj je dovoljeno in kaj ne? first appeared on NaDlani.si.</p>