Čisti medijski inženiring: My Voice, My Choice – zmaga, ki je ni bilo

Slovenska javnost je v tem trenutku priča učbeniškemu primeru medijskega inženiringa, ki ga izvaja Inštitut 8.marec s pomočjo levega političnega pola. Iz vseh strani letijo čestitke in pozdravi o zaključeni zgodbi kampanje My voice my choice, čeprav Evropska komisija pobude ni sprejela v obliki, kot so jo pobudniki želeli.

“Po zapravljenem milijonu, potokov prelitih solz in dram na hodnikih #EP se je zgodilo … natanko NIČ. In to smo tudi pričakovali,” je na X zapisal evropski poslanec NSi Matej Tonin. Čemu potem čestitke in naznanjanje “slovenske zmage”, kot pravi Nika Kovač?

Komisija ni predlagala novega finančnega mehanizma ali zakonodajnega predloga na ravni EU. Namesto tega je zgolj pojasnila, da lahko države članice – če same to želijo in v skladu s svojo nacionalno zakonodajo – uporabijo obstoječa sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus (ESF+) za podporo dostopa do varnega splava. To je možnost, ki je teoretično obstajala že prej, vendar se z njo v praksi skoraj nihče ni ukvarjal. Ni novega denarja, ni obveznega ukrepa, ni premika pristojnosti iz nacionalne na evropsko raven. Z drugimi besedami: zgodilo se je natanko nič novega.

Kljub temu smo na družbenih omrežjih in v levosredinskih medijih priča valovom “zmagovitih” objav in čestitk. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pohitela s čestitko za “pomembno zmago”. Podobno se je odzvala ministrica za kulturo Asta Vrečko. V komentarju “Dan zmage” na portalu, povezanem z levico, Franja Žišt slavi “uspeh kampanje”. Gre za klasičen primer medijskega spinanja in samopoveličevanja: ko realen rezultat ni ugoden, se poraz preoblikuje v zmago z glasnimi čestitkami, čustvenimi narativi in ponavljanjem fraze “zmagali smo” v smislu – če nekaj ponavljaš dovolj glasno in dolgo, bodo ljudje temu verjeli.

Foto: Facebook

Evropski poslanec Matej Tonin je zadevo povzel brez olepšav in pojasnil, da se ni zgodilo “nič”. Poudaril je, da je Evropska komisija dosledno upoštevala načelo subsidiarnosti – zdravstvena politika in ureditev splava ostajata v pristojnosti držav članic, EU nima pristojnosti za vsiljevanje enotne ureditve. Komisija je zavrnila nov finančni instrument in zakonodajni predlog, kar je brutalno jasen odgovor na zahteve pobudnikov.

Tonin je dodal še kritičen pogled na motive: pobuda naj ne bi bila predvsem za evropske ženske, temveč za politično promocijo Gibanja Svoboda pred evropskimi volitvami – kar ji ni uspelo. Danes pa naj bi služila novim volilnim ciljem. Namesto “fajtanja” za ženske brez ginekologa v Sloveniji gre po njegovem za podporo aktualni oblasti, napoveduje, da jim ne bo uspelo.

Predsednik vlade Robert Golob in njegova predsednica strateškega sveta Nika Kovač (Foto: STA)

Podobno kot pri tej pobudi se tudi v drugih primerih pogosto pojavlja vzorec, ko se določeni politični akterji – vključno s predsednikom vlade – zatekajo k ponavljanju istih močnih floskul in obljub, ki se kasneje izkažejo za pretirane ali neresnične. V zadnjem obdobju se je pri večini javnosti že oblikovalo prepričanje, da takim izjavam ne gre več slepo verjeti, kar postaja vse bolj prepoznaven modus operandi tako dela politične levice kot nekaterih nevladnih organizacij, ki delujejo v sorodnem političnem polju.

A.H.