STA soočenje: Stranke za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu in za čimprejšnje premirje v Ukrajini

STA je pred volitvami na stranke oz. liste, ki se bodo 22. marca potegovale za vstop v državni zbor, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, vezana na krizna žarišča po svetu, med njimi o vojni v Ukrajini, politiki Slovenije do Palestine in Izraela ter ameriško-izraelskem napadu na Iran konec februarja.

Ob slednjem večina strank poudarja podporo iranskemu prebivalstvu in prizadevanjem za demokracijo in nasprotuje avtokratskim režimom. A obenem mnoge ocenjujejo, da je napad nepotrebna eskalacija in poudarjajo zlasti nujo po umiritvi razmer v regiji. Nekatere pa napad jasno obsojajo in menijo, da gre za kršitev mednarodnega prava.

Več enotnosti v stališčih medtem stranke kažejo pri konfliktu, ki je Sloveniji precej bližje. Po večini se stranke zavzemajo za čimprejšnje končanje vojne v Ukrajini z mirovnim sporazumom, ob tem pa med nujnimi pogoji navajajo takojšnjo prekinitev ognja, varnostna jamstva za Ukrajino in spoštovanje ozemeljske suverenosti države. Glede odhoda slovenskih vojakov v Ukrajino so stranke manj enotne, tiste, ki bi takšno odločitev Slovenije podprle, se zavzemajo za (mirovno) misijo v okviru ZN.

Večina strank razmišlja tudi o možnosti obnovitve političnih stikov z Rusijo, pri čemer pa jih je precej kot nujen pogoj za tak korak izpostavilo prenehanje agresije.

Bolj različne poglede imajo medtem stranke na prihodnjo politiko Slovenije do Palestine in do Izraela, kar nekaj pa jih kot najboljšo izpostavilo rešitev dveh držav. Glede podpore priključitvi Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu, ki poteka pred Meddržavnim sodiščem zaradi obtožb o genocidu v Gazi, pa stranke ostajajo na nasprotnih bregovih.

Stranke oz. liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:
1. Kakšna rešitev za končanje vojne v Ukrajini se vam zdi sprejemljiva? Bi podprli odhod slovenskih vojakov v Ukrajino (ob kakšnih pogojih)?
2. Ali bi morala Slovenija obnoviti politične stike z Rusijo, ki so bili prekinjeni ob začetku ruske agresije na Ukrajino?
3. Kakšna naj bo prihodnja politika Slovenije do Palestine in do Izraela?
4. Ali podpirate priključitev Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu, ki poteka pred Meddržavnim sodiščem zaradi obtožb o genocidu v Gazi?
5. Ali podpirate ameriško-izraelski napad na Iran in poskus rušenja tamkajšnjega režima ali ne in zakaj?

Demokrati. Anžeta Logarja

Za končanje vojne v Ukrajini je zanje sprejemljiva rešitev, ki zagotavlja suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Obljubljajo, da slovenski vojaki v Ukrajino ne bodo odšli. Nasprotujejo, da bi Slovenija obnavljala politične stike z Rusijo, dokler traja agresija. Glede Palestine se zavzemajo se za rešitev dveh držav, ki bo Palestincem zagotovila lastno državo, Izraelu pa varnost. Glede razmer na Bližnjem vzhodu pa je nujno poenotenje slovenske politike in iskanje soglasja o ravnanju Slovenije. Predsednik vlade bi moral že včeraj sklicati vrh slovenske politike glede tega, saj gre za resno eskalacijo konflikta z velikimi varnostnimi tveganji, menijo. Dodajajo, da mora biti vsako morebitno vojaško sodelovanje usklajeno z zavezniki v EU in Natu.

Državljansko gibanje Resni.ca

Podpirajo mirovno rešitev vojne v Ukrajini, slovenskih vojakov tja ne bi pošiljali. Zavzemajo se, da Slovenija ohrani nevtralnost in dobre odnose z vsemi, tudi Rusijo, ne da bi podpirala agresijo. Zagovarjajo uravnoteženo politiko do Palestine in Izraela, prizadevajo si za mirovna pogajanja med državama, lahko tudi v Sloveniji, brez vojaške ali pravne eskalacije. Ameriško-izraelskega napada na Iran ne podpirajo, kot tudi ne drugih vojn. Menijo, da gre za skrivno pripravljen napad, ki deluje kot platforma za preusmerjanje pozornosti od resnih težav Zahodnega sveta, kot so na primer razkritja Epsteinovih dokumentov in prihajajoča gospodarska kriza. Slovenija mora ohraniti nevtralnost, sicer lahko pridobi le velikega sovražnika, svarijo.

Gibanje Svoboda

Podpirajo prizadevanja za dosego trajnega miru v Ukrajini, ta je po njihovem mnenju možen le s takojšnjo prekinitvijo ognja in kredibilnim mirovnim procesom. Razmislek o udeležbi Slovenije v Ukrajini vidijo kot smotrn v okviru ZN. Morebitno odločitev o obnovitvi političnih stikov z Rusijo bi sprejemali v usklajevanju s članicami EU. Zagovarjajo načelno politiko Slovenije do Palestine in Izraela, pravico palestinskega naroda do samoodločbe in rešitev dveh držav. Glede pridružitve Slovenije tožbi proti Izraelu menijo, da je izraelska vlada pokazala, da želi etnično očistiti Gazo, po lanskoletni prekinitvi ognja pa je situacija v Gazi “izjemno občutljiva”, vsakodnevno prihaja do izraelske kršitev premirja. Zavzemajo se za neomajno podporo iranskemu prebivalstvu in umiritev razmer v regiji.

Glas upokojencev Pavla Ruparja

Zavzemajo se za takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini, spoštovanje suverenosti in mednarodnega prava. Brez mandata ZN, jasnega cilja in soglasja DZ slovenskih vojakov ne bi napotili v Ukrajino. Menijo, da je dialog z Rusijo mogoč, a brez popuščanja agresiji. Podpirajo rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu in zaščito vseh civilistov. O pridružitvi tožbi proti Izraelu menijo, da mora Slovenija dosledno zagovarjati enaka merila mednarodnega prava za vse. V luči napada na Iran obsojajo vse totalitarne in diktatorske vlade, ki kršijo človekove pravice. Podpirajo zaustavitev ogrožanja svetovnega reda in miru po diplomatski in mirni poti. Ocenjujejo, da eskalacija pomeni nove žrtve, ki pa so običajno manjše, kot jih povzročajo vlade znotraj držav.

Karl Erjavec – stranka Zaupanje

Podpirajo čimprejšnjo prekinitev vojne v Ukrajini in podpis mirovnega sporazuma z varnostnimi zagotovili Ukrajini. Obnovili oz. začeli bi dialog z Rusijo, saj menijo, da se spore po diplomatski poti rešuje s pogovori in ne z neučinkovitimi gospodarskimi sankcijami. Menijo, da je Izrael treba prisiliti h končanju genocida, Palestini pa zagotoviti zaščito civilistov in uveljaviti rešitev dveh držav. Glede pridružitve tožbi proti Izraelu podpirajo stališče, da mora biti vsak genocid kaznovan pred pristojnimi mednarodnimi institucijami. Glede napada na Iran poudarjajo, da nasprotujejo avtokratskim režimom, a menijo, da bi se ta konflikt lahko rešil mirno, z diplomacijo. Vojne ne podpirajo in opozarjajo, da je običajno žrtev zlasti civilno prebivalstvo.

Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranki Nič od tega in Za zdravo družbo)

Menijo, da bodo konec vojne v Ukrajini prinesli pogovori med Ukrajino in Rusijo, mir pa bo dosežen šele ob umiku Nata z ruskih meja in spoštovanju dogovora, da se Nato ne bo širil proti vzhodu. Odhoda slovenskih vojakov v Ukrajino ne podpirajo, stike z Rusijo bi obnovili. Zagovarjajo sankcije zoper Izrael, izključitev države iz mednarodnih organizacij in sojenje za genocid in zločine proti človeštvu. Podpirajo priključitev Slovenije tožbi proti Izraelu in se zavzemajo za zaščito prebivalcev Palestine ter dostop humanitarnih organizacij za pomoč žrtvam. Napada na Iran ne podpirajo in zahtevajo oster odziv in sankcije. Menijo, da gre za neizzvan napad sredi mirovnih pogajanj, kršenje vseh človeških, političnih in mednarodnih standardov.

Levica in Vesna

Menijo, da bi Evropa morala prevzeti aktivnejšo diplomatsko vlogo in oblikovati verodostojen mirovni okvir, ki bi ustavil vojno v Ukrajini in trpljenje ljudi, obnovil dialog z Rusijo ter odprl prostor za trajno politično rešitev med Ukrajino in Rusijo. Odhoda slovenskih vojakov v Ukrajino ne bi podprli. Podpirajo aktivno mednarodno politiko Slovenije, prizadevanja za trajen mir na Bližnjem vzhodu in rešitev dveh držav. Zavzemajo se za pridružitev Slovenije tožbi proti Izraelu. Nasprotujejo ameriško-izraelskemu napadu na Iran. Menijo, da takšne intervencije niso v interesu ljudi, pač pa nafte, moči in vpliva ZDA. EU in Slovenija morata po njihovem mnenju obsoditi napade, se umakniti iz Nata in postaviti zavezništvo za mir.

Mi, socialisti!

Zavzemajo se za končanje vojne v Ukrajini s sprejemom novega varnostnega dogovora za Evropo, ki bo temeljil na zmanjšanju oborožitve, krepitvi zaupanja in sodelovanja med državami, idealno pa tudi na umiku jedrskega orožja. Pošiljanju slovenskih vojakov v Ukrajino nasprotujejo, podpirajo pa obnovitev političnih stikov z Rusijo, prvi korak vidijo v vnovičnem odprtju ruskega centra znanosti in kulture. Zagovarjajo podporo vsem palestinskim osvobodilnim gibanjem, sankcije zoper Izrael in mednarodno osamitev države. Podpirajo pridružitev Slovenije tožbi na ICJ zoper Izrael. Ostro obsojajo napad na Iran, v čemer vidijo pritlehno, zahrbtno in neizzvano bombardiranje suverene države. Zahtevajo sankcije Slovenije zoper ZDA in Izrael.

NSi, SLS, Fokus Marka Lotriča

Menijo, da je za končanje vojne v Ukrajini sprejemljiva le rešitev, sprejemljiva za Ukrajince. Po koncu vojne bi Slovenija lahko sodelovala pri nudenje zdravstvene pomoči, izobraževanja, pomoči pri obnovi infrastrukture. Obnovitve političnih stikov z Rusijo ne zagovarjajo, dokler traja agresija. Glede Palestine zagovarjajo rešitev dveh držav, za njuno sobivanje je potrebno priznanje, pri tem je ključno, kdaj in kako do njega pride. Priključitve Slovenije tožbi zoper Izrael ne podpirajo. Po napadu na Iran menijo, da iransko ljudstvo že desetletja trpi pod represivno diktaturo, ki zatira demokratične procese in krši temeljne človekove pravice. Civilne žrtve obžalujejo in se zavzemajo za čimprejšnjo umiritev oboroženih spopadov.

Piratska stranka Slovenije

Podpirajo sklenitev premirja v Ukrajini z demilitarizirano cono na obeh straneh frontnih črt in z varnostnimi jamstvi za Ukrajino. Obnovitve političnih stikov z Rusijo ne podpirajo, prav tako ne odhoda slovenskih vojakov v Ukrajino, saj da so nepripravljeni na morebiten konflikt. Slovenija naj se zavzema za obnovo Palestine, ki mora postati delujoča in funkcionalna država. Zagovarjajo terjanje odgovornosti Izraela za vojne zločine in podpirajo priključitev Slovenije tožbi proti Izraelu. V napadu na Iran vidijo intervencijo brez zakonite podlage in kršitev mednarodnega reda, ki se s takimi dejanji vse bolj ruši. Si pa ljudje v Iranu zaslužijo svobodno in demokratično družbo, dodajajo.

Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča

Rešitev za končanje vojne v Ukrajini vidijo v večji avtonomiji štirih regij znotraj meja Ukrajine. Slovenskih vojakov tja ne bi napotili, saj za to niso izpolnjeni pogoji. Obnovili bi politične stike z Rusijo, saj da je diplomacija vedno potrebna, vojne pa se praviloma končajo za pogajalsko mizo. Slovenija naj podpira prizadevanja za samostojno in neodvisno državo Palestino, EU pa si mora prizadevati za skupne sankcije proti Izraelu, podpirajo tudi priključitev tožbi proti Izraelu. Podpirajo iransko ljudstvo v boju za demokratizacijo, a odločno zavračajo nasilne menjave režimov. Menijo, da je napad na Iran kršitev mednarodnega prava, odprta vprašanja pa je treba reševati z diplomacijo in brez žrtev.

SDS

Menijo, da je mir v Ukrajini mogoč z umikom agresorja na mednarodno priznane meje. Podprli bi dogovor, sprejemljiv za Ukrajino, ter varnostna jamstva, usklajena v EU in Natu. O obnovi stikov z Rusijo pa bo po njihovem mnenju mogoče govoriti po sklenitvi in uresničitvi mirovnega dogovora in usklajeno z EU. Na Bližnjem vzhodu spremljajo situacijo in podpirajo predloge z realnimi možnostmi za dolgotrajen in pravičen mir. Glede pridružitvi tožbe proti Izraelu menijo, da mora Slovenija ostati nepristranska, pridružitev pa bi bila politični signal pristranskosti. Slovenija mora ravnati usklajeno z EU. Menijo, da si iransko ljudstvo zasluži demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic, mednarodna skupnost pa jih mora podpirati pri prizadevanjih proti iranskemu režimu.

SNS

Za končanje vojne v Ukrajini je po njihovem mnenju sprejemljiva mirovna rešitev, ki upošteva dejansko stanje na terenu, zgodovinske okoliščine in voljo prebivalcev posameznih območjih. Prisotnosti slovenskih vojakov na območju Ukrajine ne podpirajo. Obnovitev političnih stikov z Rusijo pa je po njihovem mnenju možna ob postopni normalizaciji in dialogu. Glede Palestine podpirajo rešitev dveh držav ter spoštovanje varnosti in pravic obeh narodov. Pridružitve Slovenije tožbi proti Izraelu ne podpirajo. O podpori napadu na Iran pa je po njihovem mnenju nesmiselno govoriti, ker da slovenska politika ne razume tamkajšnje situacije. Ocenjujejo pa, da je bil napad pričakovan, saj pogovori niso prinesli rezultatov.

Socialni demokrati

So za mirovni sporazum, ki bo v Ukrajini zagotovil trajen in pravičen mir. Slovenske vojake bi tja poslali, če bi mirovna misija imela mandat ZN za podporo miru in stabilnosti. Slovenija ni prekinila stikov z Rusijo, a dialog ne sme iti na račun legitimacije agresije, menijo. Predpogoj za otoplitev odnosov je tako končanje vojne, pravijo. Pri politiki do Izraela in Palestine mora Slovenija zagovarjati mednarodno pravo; ključno je zavzemanje za prekinitev nasilja, zaščito civilistov in politični proces, ki vodi do rešitve dveh držav. Slovenija naj se priključi tožbi proti Izraelu. Napad na Iran pa je groba kršitev mednarodnega prava in vodi v nevarno zaostritev konflikta z nepredvidljivimi posledicami za globalno varnost, menijo. Pozivajo k deeskalaciji, spoštovanju mednarodnega prava in k pogajanjem.

Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij

Podpirajo takojšnjo prekinitev in zaustavitev vseh vojaških akcij v Ukrajini ter začetek pogajanj in obvezujoč dogovor za trajen mir. Ne podpirajo pa odhoda slovenskih vojakov v Ukrajino. Slovenija bi morala obnoviti politične stike z Rusijo, menijo. Glede odnosa do Palestine in Izraela pa so navedli, da mora politika Slovenije temeljiti na treh stebrih: doslednosti, humanitarnosti in aktivnem mirnem reševanju sporov. Vse to pa mora biti v soglasju s politiko EU. Glede tožbe proti Izraelu se niso opredelili, saj da premalo poznajo ozadje in pravne posledice ene ali druge odločitve. Glede napada na Iran pa so navedli, da je njihovo stališče “v skladu z načeli in zakonodajo EU in Nata”.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list.