Če ste starejši od 55 let, v vročih dneh ne čakajte na žejo

Pitje vode

Poletna žeja je lahko varljiv signal. Pri mlajšem človeku se pogosto oglasi dovolj zgodaj, pri starejših pa lahko pride pozneje, kot bi si želeli. Zato v vročih dneh ni najbolj pametno čakati, da telo samo glasno zahteva vodo. Še posebej po 55. letu, ko se lahko občutek za žejo spremeni, telo pa vročino prenaša drugače kot nekoč.

Voda ni samo spremljevalka kosila ali nekaj, kar spijemo po delu na vrtu. V vročih dneh sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, počutju, prebavi, zbranosti in krvnem obtoku. Starejši odrasli so bolj izpostavljeni zdravstvenim težavam zaradi vročine, zato sta hlajenje in zadostno pitje tekočine pomembna dela zaščite. Dehidracija lahko prispeva tudi k slabšemu razmišljanju, spremembam razpoloženja, pregrevanju, zaprtju in težavam z ledvicami.

V nadaljevanju boste prebrali

• zakaj žeja po 55. letu ni vedno dovolj zanesljiv znak za pitje
• kako si poleti urediti preprost ritem tekočine čez dan
• na katere znake dehidracije in pregretja je treba biti posebej pozoren

Telo v vročini dela več, tudi kadar mirujemo

V vročem dnevu telo ne počiva niti takrat, ko sedimo v senci. S potenjem se poskuša hladiti, žile se prilagajajo, srce pa lahko dela nekoliko bolj obremenjeno. Pri starejših, pri ljudeh s kroničnimi boleznimi in pri tistih, ki jemljejo določena zdravila, je ta prilagoditev lahko počasnejša ali manj učinkovita.

Zato se težave ne začnejo vedno dramatično. Najprej se lahko pojavi utrujenost, rahla omotica, glavobol, suha usta, temnejši urin ali občutek, da je dan nenavadno naporen. Marsikdo to pripiše slabemu spancu, letom ali vremenu, v ozadju pa je lahko povsem preprosta stvar: premalo tekočine.

Zakaj žeja ni vedno pravi alarm?

Žeja je koristna, a ni popoln merilnik. Pregled raziskav o hidraciji pri starejših odraslih navaja, da je eden od pogostih razlogov za nizek vnos tekočine v starosti zmanjšan občutek žeje, zato se kot praktičen ukrep priporoča več pitja ne glede na žejo.

To ne pomeni pretiravanja z vodo. Pomeni pa, da je poleti pametno piti načrtno. Kozarec zjutraj, nekaj požirkov dopoldne, voda ob kosilu, pijača ob zdravilih, kozarec popoldne in nekaj tekočine zvečer, če to ne moti spanja. Pri srčnem popuščanju, bolezni ledvic ali posebnih omejitvah tekočine je treba upoštevati navodila zdravnika.

Najboljša poletna navada je steklenica na vidnem mestu

Najlažje se pije tisto, kar je pri roki. Steklenica vode na mizi, ob kavču, na nočni omarici ali v torbi je majhen trik, ki deluje bolje kot dobra namera. Mnogi ljudje namreč ne pijejo premalo zato, ker ne bi vedeli, da je voda koristna, temveč zato, ker nanjo preprosto pozabijo.

V vročih dneh je dobro začeti že zjutraj. Po noči je telo več ur brez tekočine, zato prvi kozarec vode pred kavo ni slaba navada. Kava pri večini ljudi ni prepovedana, vendar ne sme biti edina tekočina dopoldneva. Enako velja za sladke pijače, ki lahko hitro dodajo veliko sladkorja, ne da bi res rešile občutek žeje.

Delo na vrtu

Voda ni edina možnost, a naj bo osnovna izbira

Za vsakdanjo hidracijo je najboljša navadna voda. Pomagajo lahko tudi nesladkan čaj, mineralna voda, razredčen sok, juhe, lubenica, kumare, paradižnik, breskve in drugo sadje ali zelenjava z veliko vode. Pri močnem potenju, daljšem delu zunaj ali športu lahko pridejo prav tudi minerali, vendar ni treba iz vsakega poletnega dneva narediti športnega treninga.

Alkohol je druga zgodba. Pivo ali kozarec vina na vroč dan lahko delujeta osvežilno, vendar alkohol telo dodatno obremeni, poslabša presojo in poveča tveganje za dehidracijo. Pri starejših je ta učinek lahko še izrazitejši, posebno v kombinaciji z vročino in zdravili.

Delo na vrtu naj ima premor za pijačo

Vrtnarjenje, košnja, pletje in zalivanje so poleti pogosto opravljeni prezgodaj z mislijo, da bo hitro končano. Toda tudi pol ure na soncu lahko telo močno ogreje. Pametno je delati zgodaj zjutraj ali proti večeru, nositi pokrivalo, lahka oblačila in imeti vodo zunaj, ne v kuhinji.

Dober znak je, če človek med delom pije po malem, ne šele takrat, ko se mora usesti. Pri fizičnem delu v vročini CDC priporoča pogostejše manjše količine vode, saj je pitje v krajših presledkih učinkovitejše kot veliki odmerki redko.

Opozorilni znaki, ki jih ne smemo odpraviti z zamahom roke

Dehidracija in pregretje se lahko pokažeta z glavobolom, vrtoglavico, šibkostjo, zmedenostjo, hitrim utripom, slabostjo, temnim urinom ali zelo majhno količino urina. Pri starejših so znaki včasih manj jasni. Nenadna zmedenost, nestabilnost pri hoji ali nenavadna zaspanost v vročem dnevu niso nekaj, kar bi bilo pametno zgolj opazovati.

Takrat je treba človeka premakniti v senco ali hladen prostor, mu ponuditi tekočino po požirkih, ga ohlajati z vlažno krpo in spremljati stanje. Pri hujši zmedenosti, omedlevici, vroči suhi koži, zelo visoki temperaturi ali poslabšanju je potrebna nujna medicinska pomoč.

>> PREBERI ŠE: Upokojenci, ki zares uživajo življenje, imajo pogosto teh 8 navad

Majhen poletni načrt za več varnosti

Najboljši poletni načrt je preprost: voda naj bo vidna, pitje naj bo razporejeno čez dan, najhujša vročina pa naj ne bo čas za nakupe, vrt ali dolg sprehod po asfaltu. Doma pomagajo zastrta okna, zračenje zgodaj zjutraj, lahka hrana in redni hladilni premori.

Po 55. letu ni treba živeti v strahu pred vročino, treba pa jo je jemati resno. Čakanje na žejo je poleti pogosto prepozno opozorilo. Kozarec vode ob pravem času je majhna navada, ki ne zahteva posebnega napora, lahko pa naredi veliko razliko med utrujajočim in varnejšim poletnim dnem.

Najsrečnejši upokojenci imajo nekaj skupnega: ne gre le za denar in zdravje

Gležnji se z leti spremenijo prej: nova študija razkriva, kaj se dogaja med hojo

Vrtnarjenje po 55. letu naredi več, kot si mislimo

Vrtnarjenje po 55. letu naredi več, kot si mislimo

Objava Če ste starejši od 55 let, v vročih dneh ne čakajte na žejo se je pojavila na Vse za moj dan.