Če imate v gredi por, ne pozabite na ta preprost korak

2 hours ago 18

Por je na vrtu hvaležna rastlina, a le, če mu med rastjo pomagamo pri eni stvari, ki jo veliko vrtičkarjev spregleda. Ne potrebuje veliko razvajanja, ne zahteva vsakodnevne pozornosti, a če želite debelejši, bolj sočen in daljši bel del stebla, ga je treba med sezono večkrat osipati. To pomeni, da zemljo nežno potegnemo ob rastlino in del stebla postopoma prekrijemo.

Ta preprost korak je razlog, da je domač por lahko precej lepši od tistega, ki ga pustimo rasti brez posega. Osipanje ne vpliva samo na videz. Pomaga tudi pri stabilnosti rastline, zadrževanju vlage in bolj enakomerni rasti. Pri poru namreč ni najdragocenejši le zeleni listni del, temveč predvsem svetel, nežen spodnji del, ki je v kuhinji najbolj uporaben.

Por na vrtuPor na vrtu

Zakaj por sploh osipamo

Por raste drugače kot čebula ali česen. Ne oblikuje klasične čebulice, temveč dolgo steblo, ki se v spodnjem delu lahko lepo obeli. Ta beli del nastane zato, ker je skrit pred svetlobo. Če ga pustimo na soncu, ostane bolj zelen, čvrst in izrazitejšega okusa. Če ga med rastjo postopoma zasipamo z zemljo, postane svetlejši, mehkejši in prijetnejši za kuhanje.

Osipanje je zato vrtnarski trik, s katerim poru ustvarimo razmere, podobne globljemu sajenju, vendar brez nevarnosti, da bi mlado sadiko že na začetku posadili pregloboko. Rastlina raste, mi pa jo po malem spremljamo z zemljo.

Kdaj začeti z osipanjem?

Z osipanjem ne hitimo takoj po presajanju. Sadike morajo najprej prijeti, razviti močnejše korenine in začeti vidno rasti. Prvič lahko zemljo nežno potegnemo k rastlinam, ko se por dobro ukorenini in ima nekaj čvrstih listov. Nato postopek ponovimo večkrat v sezoni, vedno po malem.

Najboljši čas je po dežju ali zalivanju, ko je zemlja rahlo vlažna, vendar ne blatna. Suha zemlja se kruši in slabše objame steblo, preveč mokra pa se lahko zbije okoli rastline.

>> NE ZAMUDITE: Korenje in por v visoki gredi? Da, to je ena boljših kombinacij

Kako pravilno osipati por?

Osipanje pora ni grobo zasipavanje. Zemljo z majhno motiko, ročnim kultivatorjem ali kar z rokami potegnemo ob spodnji del rastline. Pri tem pazimo, da zemlja ne pade globoko med liste, saj se lahko tam zadržuje vlaga in umazanija. Osipamo predvsem spodnji del stebla, ne sredice rastline.

Pri vsaki ponovitvi dodamo nekaj centimetrov zemlje. Bolje je osipati večkrat zmerno kot enkrat preveč. Če rastlino na hitro zasujemo previsoko, se lahko listi poškodujejo, rast pa se upočasni.

Najpogostejša napaka je zemlja v srčku

Por ima liste razporejene tako, da se med njimi lahko naberejo zemlja, pesek in voda. Če pri osipanju pretiravamo, bo por kasneje težje očistiti, ob vlažnem vremenu pa se lahko poveča tveganje za gnitje. Zato naj bo delo natančno. Zemlja naj podpira spodnji del, ne pa zapolni notranjosti rastline.

Por potrebuje enakomerno vlago

Osipanje je le del uspeha. Por ima rad enakomerno vlažno zemljo, posebno v obdobju intenzivne rasti. Če se zemlja izsuši, se rast ustavi, stebla ostanejo tanjša, listi pa lahko postanejo bolj trdi. Ob daljšem suhem vremenu ga zalivamo globlje, ne le površinsko.

Zastirka med vrstami je lahko zelo koristna. Pomaga ohranjati vlago, zmanjšuje rast plevela in preprečuje zbijanje zemlje po nalivih. Uporabimo lahko slamo, pokošeno travo v tanki plasti ali delno preperel kompost. Pomembno je, da zastirka ne pritiska neposredno v sredico rastlin.

Brez plevela bo rast močnejša

Por raste počasi, posebej v začetku. Plevel mu hitro odvzame prostor, vodo in hranila. Redno rahljanje med vrstami je zato skoraj enako pomembno kot osipanje. Z rahljanjem hkrati pripravimo zemljo, ki jo kasneje potegnemo ob rastline.

Hranila odločajo o debelini stebla

Za lep por potrebujemo rodovitno, rahlo zemljo z dovolj organske snovi. Dobro se obnese kompost, dodan pred sajenjem, med rastjo pa po potrebi blago organsko dognojevanje. Pretiravanje ni priporočljivo, saj preveč dušika spodbudi mehko rast, ki je lahko občutljivejša na bolezni in škodljivce.

Por je hvaležen tudi za kolobar. Ne sadimo ga vedno na isto mesto, posebej ne po čebuli, česnu ali drugih sorodnih rastlinah. S tem zmanjšamo možnost bolezni in težav s škodljivci.

Dobra soseda sta korenje in zelena

Na mešanih gredah se por pogosto dobro ujame s korenjem, zeleno, solato in nekaterimi kapusnicami. Korenje in por sta znana vrtna kombinacija, saj imata različne vonjave in rastne navade, zato se v gredi lepo dopolnjujeta. Kljub temu tudi najboljše sosedstvo ne nadomesti zalivanja, rahljanja in osipanja.

Por na visoki grediPor na visoki gredi

Kaj storiti, če por ostaja tanek?

Tanek por je lahko posledica pregoste saditve, pomanjkanja vode, revne zemlje ali prepoznega presajanja. Med rastlinami mora biti dovolj prostora, da se stebla lahko odebelijo. Če so sadike preblizu, tekmujejo med seboj in nobena ne doseže prave velikosti.

Pomaga tudi potrpežljivost. Por ni rastlina, ki bi rezultat pokazala čez noč. Njegova moč je v dolgi sezoni. Z redno oskrbo se debeli počasi, a zanesljivo.

Poškodovane liste odstranite sproti

Suhe, rumene ali poškodovane zunanje liste lahko odstranimo, vendar ne pretiravamo. Zeleni listi hranijo rastlino, zato jih ne režemo brez potrebe. Pri poru je cilj močna rast, ne stalno obiranje zelenja.

Majhen ukrep, ki se pozna v loncu

Razlika med porom, ki raste sam od sebe, in porom, ki ga med sezono osipamo, je pogosto očitna šele pri pobiranju. Pravilno osipan por ima daljši svetel del, boljšo teksturo in je v kuhinji uporabnejši. V juhi, rižoti, omaki, enolončnici ali pečen v pečici se tak por obnaša drugače. Je nežnejši, slajši in manj vlaknat.

Zato je vredno na gredi narediti ta preprost korak. Vsakih nekaj tednov preverite rastline, rahlo zrahljajte zemljo, odstranite plevel in por nežno osujte. Ni zapleteno, ne vzame veliko časa, učinek pa se nabira skozi sezono. Pri vrtnarjenju pogosto zmagajo prav takšne majhne navade, ki jih naredimo ob pravem trenutku.

Objava Če imate v gredi por, ne pozabite na ta preprost korak se je pojavila na Vse za moj dan.

Read Entire Article