Burna analiza hitrega političnega propada UKZ: “Resničnostni šov in cirkusiranje v politiki”

Zapis blogerke Simone Rebolj slikovito opiše hiter politični propad Urške Klakočar Zupančič. Opisala jo je kot del “resničnostnega šova v zameno za resno politiko”.

Simona Rebolj je v svojem zapisu že na začetku zavzela jasno stališče do politične figure Urške Klakočar Zupančič. Zapisala je, da ni bila naklonjena “emocionalno neobrzdanemu in narcističnemu cirkusarjenju Urške Klakočar Zupančič na visokem političnem položaju, kjer je izkazovala bore malo politične razgledanosti in posledičnega delovanja, kaj šele ustrezne drže”. 

Dodala je še, da jo politika preočitno niti ni zanimala. Šlo naj bi za “resničnostni šov v zameno za resno politiko”, ki je bil še posebej privlačen za tabloidne medije.

Napadi na Zorana Stevanovića

Rebolj je zapisala, da so se pri tem “politično prodani etablirani mediji, ki slabo blefirajo profesionalnost, prijeli za suho vejo, ko so se spravili vnaprej blatit novega predsednika državnega zbora in ga skušali prikazat točno tako, kot je ves čas delovala Klakočar Zupančič v praksi.” Kritično je dodala, da so “začeli vzgojno skrajno škodljivo ponavljati, da je bila Klakočar Zupančič vendarle prej sodnica“, pri čemer je poudarila: “V državi, ki ni banana republika, titule ne služijo za izgovor nosilcem le-teh, ki rušijo kakršen koli zgled, ampak bi morale predstavljati toliko večjo odgovornost.”

“Golob se jo je najbolj želel znebiti”

Po njenem zapisu je bil problem še večji, ker bi se od nekdanje sodnice pričakovala profesionalna in nepristranska karakterna in vsebinska drža, “a smo doživeli skoraj popolno nasprotje”. Dodala je tudi, da je to imelo negativne posledice ne le za politično funkcijo, ampak tudi za sodniške vrste. “In ja, povsem lahko verjamem in pritrdim Urški Klakočar Zupančič, da so jo v stranki namestili na težko izvoljiv položaj, ker se jo je želel najbolj verjetno Robert Golob dokončno znebit. Klakočar Zupančič je bila pomembna soustanoviteljica stranke Gibanje Svoboda. To priznanje si zasluži in Golob bi moral bit prvi, ki bi to cenil, a preočitno ni ustrezen kaliber karakterja v nobenem oziru.”

Zganjanje antijanša agende

V nadaljevanju je zapisala, da sta skupaj z Golobom “zganjala skopo antijanša agendo”, pri čemer je opisovala medijsko izpostavljene osebne trenutke kot problematične in politično neprimerne. Po njenem mnenju naj bi “afektirani padci UKZ v objem Roberta Goloba” razkrivali preveč o zasebnosti, ob tem pa naj Klakočar Zupančič ne bi imela “preveč čustvenega ekshibicionizma in ignorance do faktorja razuma in samonadzora”.

Poceni estradni triki

“S podobno vehemenco – le brez erotične začimbe – je s solznimi očmi padla v objem predstavnici ukrajinskega lobiranja“, je nadaljevala. “Brez trohice politične drže, ki se zaveda, da zgodovina in politika nista le hipijski žur v imenu pacifizma. Tako kot popotovanja po Afriki v politiki ne bi smela bit le turistična doživetja estradnikov, ki posvojijo na daljavo eno ubogo opico, da bi se prikupili naivnim fenom estradnih poceni trikov. In da tudi aktivizem – če ni v kali škodljiv – ni modna pista, v kateri bi zgled Marilyn Monroe predstavljal in pomenil kar koli dobrega in konstruktivnega za feminizem. Nič hujšega in nič slabšega. V vseh ozirih.”

Feministični zled?

Reboljeva je bila še posebej kritična do ideje, da naj bi bila Klakočar Zupančič feministični zgled. “In v tem grmu tiči še en pomemben zajec moje nenaklonjenosti imidžu Urške Klakočar Zupančič, ker so jo hinavski morski psi kar naprej promovirali celo kot nekakšen feministični zgled. Upornica. Čemu pa? Težko je mladim dekletom pojasnit, zakaj ni dobro hodit po svetu kot odprta čustvena kašča, kjer ženska nekemu narcističnemu tipu, ob katerem se na začetku počuti kot kraljica, že za dober dan razkrije vse karte in gate ter za razliko od prototipa kraljice servilno streže vsem muham in težnjam razvajenega falota, ki se enako trudi odigrat vlogo kralja. Ta igra se bo obvezno preobrazila v vojno fronto z odprtimi ranami, v kateri bo izgubila igro navidezna kraljica, ki se je v resnici spustila na raven strežnice in jo rešuje le glamurozna obleka. Vsebina šteje!”

Mučen razplet razmerja Golob – Klakočar

Rebolj je nadalje zapisala, da je bil “mučen” razplet razmerja med Klakočar Zupančič in Golobom, še posebej po njegovem začetku zveze s Tino Gaber. Po njenem opisu naj bi Klakočar Zupančič “morala v kot”, odstopila naj bi kot podpredsednica stranke in “zgolj asistirala odločitvam stranke”, pri čemer naj se vsebinsko ne bi več postavila za nič. Mučno je bilo “predvsem to, da je bilo Urški opazno mar. Da je bila prizadeta zaradi nekega japijskega blefa, ki je svojo emocionalno zmožnost in nivo pokazal z obnašanjem še preveč, pa tudi z novo partnerico v načinu prezentacije. Tako prozorno in tipično vse skupaj, mar ne. Urška Klakočar Zupančič bi se lahko na primer vzvišeno posmehovala tipu, ki jo zamenja za bistveno bolj prilagodljivo in neobremenjujočo starleto. Golobov nemi “kroše” je sporočal, kaj si pa misli, da Urška je. In če bi Urška svoje adute in orodje uporabljala, na primer vsaj kot resna političarka in pravnica, če že karakterno ni ravno nelabilna, takšni japiji izpadejo v podobnih narcističnih igrah v imenu erosa ali ljubezni, brezvezni točno toliko, kot v resnici so. Ženska je tista, ki sebi in moškim pokloni pomembnost ali pa se v imenu neobvladanih emocij degradira. Klakočar Zupančič se je sama degradirala na starleto, da bi ugajala japiju. In ni ji uspelo. Na srečo. Ampak te sreče – kot kaže – ne zna razumet, razvijat in uživat. Zato smo zaznali rahlo pomirjenost šele takrat, ko je spet maksimalno rumeno in dramatično tudi ona dobila novega partnerja. Spet žarometi, perje in bliskavice. Rock zvezdnik na slovenski način v postopku ločevanja. Ko žarometi ugasnejo, nastopi realnost in praznina za narcistične odvisnike. Ko muzika ugasne in ko nikogar več ne briga, za kaj neki se ima kdor koli na svetu, je zgodba vedno bistveno bolj surova in suhoparna.”

Napoveduje vrnitev

Rebolj je zapisala tudi, da naj bi Klakočar Zupančič namigovala na morebitno vrnitev v stranko, “ko in če Roberta Goloba ne bo več”. To je interpretirala kot dokaz, da naj bi politično delovanje pogojevala z drugimi osebami, ne pa z vsebino politike. “Ona počne to ali ono zaradi drugih. Ne zaradi sebe, kaj šele zaradi resne politične ideje v imenu državljanov. Boj še traja. Urška K. Zupančič si še vedno želi zmagat na terenu, na katerem zmaga ne obstaja! V vlogo žrtve se postavi ali odstavi ženska sama (moški pa tudi, vendar ženske še vedno slabo razumejo igro moških narcističnih bleferjev). Če bi imela hčer v najstniških letih, bi ji resničnostni šov UKZ predstavila kot tipičen primer antifeminizma, ki se lažno promovira kot feminizem. Kot zgodbo ženske, ki vse ase v rokavu zafučka za vlogo žrtve, ker se vključi v parado narcizma, namesto v negovanje lastne vsebine in dostojanstva. Ker hoče bit tista ženska, ki baje uživa v strastni ljubezni pod žarometi in se obnaša kot malo omejena in čustveno neoobvladana starleta v senci, da bi bil playboy zadovoljen, ker se ne bi počutil ogroženega. Neuresničljivo”. 

V zaključnem delu je zapisala, da naj bi Klakočar Zupančič v politiko vstopila “ne zaradi politike, ampak zaradi raznih golobov in druge perjadi”. Dodala je, da naj bi šlo za “parado ničevosti”, ki naj bi jo javnost nagrajevala z visoko priljubljenostjo, kar pa je označila kot “past”. Ob tem je zapisala, da naj bi bili takšni aplavzi “najbolj nepomembno in škodljivo občinstvo na svetu”, saj naj ne bi temeljili na vsebini, ampak na čustvenih reakcijah. Po njenem mnenju naj bi to še posebej škodovalo ženskam v politiki, ki so izpostavljene medijski pozornosti.

V zaključku pa je opisala primerjavo z likom Marilyn Monroe in dejala, da je bila “v resnici tretirana v resničnem zakulisju tako, kot je tudi končala. Ne tako, kot so jo promovirali v filmih. Čeprav je bila dobro plačana za tragedijo, je tragedija še vedno tragedija. To je treba pojasnit odraščajočim hčeram.”

Sara Kovač