Blagoslov vode in ognja na veliko soboto v Župniji Domžale

Velika sobota je dan pred veliko nočjo, ko kristjani častimo Jezusa v Božjem grobu. Zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove, na velikonočnem ognju pa gospodinje pripravljajo praznične dobrote. Blagoslov ognja in vode ima v krščanstvu poseben pomen, saj ogenj ogreva, žge, prečiščuje, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. Simbolika vode pa odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju, saj je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja.

Velika množica faranov se je na veliko soboto, 4. 4. 2026, navsezgodaj zbrala pred cerkvijo Marije Vnebovzete v Domžalah, kjer je mizar in podjetnik v pokoju Vincenc Jagodic že ob četrti uri zjutraj, ravno ko so se začeli oglašati prvi ptički s svojim petjem, pripravil ves les, ga zložil v piramido ter prižgal. Tako je farane, ki so prišli že malo po pol šesti uri, pričakal veliki ogenj – velikonočni ogenj, na katerega so gospodinje doma že težko čakale, saj se jajca, šunka in kruh ne skuhajo in ne spečejo prej, kot zagori v peči blagoslovljen ogenj. Domžalski župnik mag. Klemen Svetelj je v spremstvu ministranta prišel pred množico faranov, ki so vsak s svojo posodico ali lesno gobo že čakali na blagoslov ognja. Sledilo je branje berila in nato blagoslovna molitev ter blagoslov vode in ognja. Plamen, ki pomeni zmago luči nad temo, se je takrat že močno razplamtel in se spreminjal v žerjavico, tako da so farani po blagoslovu že lahko prevzeli žerjavico blagoslovljenega velikonočnega ognja in si natočili blagoslovljene vode.

Tako ogenj kot blagoslovljena voda sta potrebna na veliko soboto, ko v zgodnjih jutranjih urah pred mnogimi cerkvami gori ogenj in čaka blagoslova. Številni tako verni kot neverni pridejo iskat blagoslovljen ogenj, da bi doma mogli prižgati v štedilniku, kaminu ali peči in dobiti tako tudi svoj plamen svetlobe, ki napoveduje svetlo vstajenjsko jutro. Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja. V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1–3).

Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Marsikje je navada, da bogoslužni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus.

Blagoslov velikonočnih jedi na veliko soboto ima poseben pomen tudi blagoslov velikonočnih jedi. Namen blagoslova je, da “se zavemo darov, ki smo jih prejeli od Boga”, posebno simboliko pa nosijo tudi jedila. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela, meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je “pravo velikonočno jagnje”. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran oz. kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena so spomin na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.

Blagoslovi velikonočnih jedil v Župniji Domžale bodo na vsako polno uro od 13.00 do 17.00. Prvi in zadnji blagoslov bo v cerkvi, ostali bodo zunaj pred cerkvijo. Ob 19.00 sledi velikonočna vigilija. Ker bomo obnovili tudi naše krstne obljube, s seboj prinesite primerne svečke. Vsi ste lepo vabljeni, da se tudi čez dan ustavite v cerkvi pri Božjem grobu in tam počastite Jezusa.

Velika noč – praznik Jezusovega vstajenja. Procesija z vstajenjsko sveto mašo bo ob 6.30. Svete maše bodo potem še ob 8.30, 10.00, 11.30 in zvečer ob 19.00.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

The post Blagoslov vode in ognja na veliko soboto v Župniji Domžale appeared first on domžalec.si.