Nepozabno potovanje Društva Lipa ob Gardskem jezeru in po severni Italiji

Kot vedno smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kjer nas je počakal avtobus, ki je bil naše prevozno sredstvo vse do zadnjega dne. Napotili smo se proti italijanski meji z jutranjim pozdravom predsednika Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje Marjana Ravnikarja. Vožnja je minila v pogovoru, kaj lahko pričakujemo od napovedanega. Vodič Mavricio je prevzel vodenje in napovedal ogled muzeja Luxardo, kjer smo degustirali italijanski „maraskino“ in limončelo. Zanimivo je, da so omenjeno pijačo točili na Titaniku. Tovarna ima pestro zgodovino. Ustanovljena je bila v Zadru. Pot smo nadaljevali do Padove, ki je bila eno izmed napomembnejših evropskih univerzitetnih središč v srednjem veku. Staro mestno jedro Padove se ponaša z vrsto izjemnih kulturno-zgodovinskih spomenikov iz različnih dob. V mestu stoji mogočna stavba univerze – Cerkev Sv. Antona Padovanskega, ki po velikosti prekaša vse druge v mestu, njene kupule pa dajejo že orientalski videz. Ob koncu prvega dne smo se prijetno utrujeni in zadovoljni, odpravili proti hotelu, ki stoji nad Gardskim jezerom.

Po nočnem počitku in jutranji kavici, smo si ogledali simpatično mesto Riva del Garda, ki leži v objemu gora z pridihom Avstro-Ogerske arhitekture. Mesto je bilo nekoč priljubljen letoviški kraj Avstrijcev. Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka. Območje jezera ima submediteransko podnebje. Jezero obdajajo številni zanimivi vrhovi. Ko hodiš ob obali imaš občutek, da si na morju, ne ob jezeru.

Prepešačili smo male kamnite ulice in si ogledali beneški stolp Torre Apponale, ki daje mestecu poseben čar. Prilegel se je odmora za kramljanje in kavico. Nadaljevali smo s panoramsko vožnjo ob obali gardskega jezera, mimo mesteca Malcesine, ki stoji ob jezeru z gradom iz srednjega veka. Od male ribiške vasice Torri del Benaco smo nadaljevali do mesta Garda po katerem je dobilo jezero ime. Majhen stari del mesta ponuja na ogled marsikatero lepo staro hišo in zanimive fasade. Sprehodili smo se tudi skozi majhno, slikovito mestece Bardolino, ki slovi po lahkem, svežem rdečem vinu. V vasici Valeggio sul Mincio so nam pripravili okusno kosilo – domače torteline z mesnim ali špinačnim nadevom in slastno panakoto z robidami. Ob obedu ni manjkalo niti vino Bardolino. Dobro okrepčani smo nadaljevali vožnjo proti Sirmioneju, biseru Gardskega jezera. V mesto greš skozi grajska vrata. Grad je služil kot utrdba. Na koncu mesta so ruševine z nasadom oljk. Sprehodili smo se po slikovitih ulicah, ki vodijo do obale jezera. Mesto slovi po prodajalnah sladoleda. Avtobus in prijazni voznik nas je že čakal in nas odpeljal proti hotelu.

Zjutraj, tretjega dne, smo se odpravili proti Modeni. Pripeljali smo se v mesto, ki je bilo ovito v meglo, a se je kmalu razkrojila. Modena je na treh straneh obkrožena z jezeri, ki so nastala v 12. stoletju in varovala mesto. Moč mesta, skozi zgodovino, ko je vladala družina Gonzaga je naredila Modeno umetniško in glasbeno središče severne Italije. 

Obiskali smo Albertijevo renesančno baziliko, ki ima prečudovito pročelje. V kripti hrani svete vaze, relikvijo v kateri je po legendi shranjena zemlja s Kristusovo krvjo. Cerkev je bogata z okraski in freskami. Na trgu stoji mogočna palača družine Gonzaga. Ena največjih evropskih palač srkiva v svojih številnih sobanah dragocene umetnine, kot so npr. slike renesančnih in baročnih mojstrov, bogato zbirko antičnih kipov. Lahko bi rekli, da nas je vodič peljal skozi znamenitosti zgodovine s pridihom današnjega časa.  

Modena je brezčasno mesto. Lahko uživaš in spoznavaš zgodovino, ki ji ni videti konca. Čas za ogled je potekel, mesto pa smo zapustili mimo gradu, ki ga oblikujejo štirje vogalni stolpi. Prvotni namen te strukture je bil obrambni objekt, nato pa je postal elegantna rezidenca. Naročeni smo bili na ogled sirarne 4 Madonne, kjer slovijo po slavnem Parmigiano Reggiano.

Lokalna vodička nam je podrobno predstavila njihovo predelavo. Naš vodič nam je dobesedno prevajal, odlično. Sir izdelujejo iz surovega kravjega mleka. Krave smejo krmiti samo s senom in travo na pašnikih. Parmigiano izdelujejo iz posnetega mleka na temperaturi 18 stopinj Celzija. Uporablja se samo naravno sirilo. Peljali so nas skozi prostore proizvodnje. Degustacija sirov je bila naravnost odlična. Med najboljšimi od vseh sirov je tisti, ki ga starajo dve leti iz mleka določenih pasem krav.

Čakala nas je vožnja do Verone, bogatem mestu z zgodovino, v katerem smo se sprva sprehodili po slikovitem drgu Piazza delle Erbe, ki ga obdajajo slikovite srednjeveške palače. Nadaljevali smo na trg Piazza dei Signori, ki slovi po nagrobnikih vladarske rodbina Scaligeri. Nekaj trenutkov postanka na dvorišču Julijine hiše, je bilo ravno prav, da smo nabrali energijo za samostojne oglede.

V hotelu nas je čakala okusna italijanska večerja ob glasbi, ki je ustvarila prijetno in sproščeno vzdušje. Največje presenečenje večera je bilo zagotovo petje našega vodiča, katerega vzornik je italijanski kantavtor Adriano Celentano. Zelo energični pevec. Odpel je kar nekaj pesmi, ob katerih smo se razživeli.

Četrti dan, zaključek in zadnji pogledi na prečudovito jezero in hribe. Domov smo potovali prijetno utrujeni. Postanek ob vrnitvi smo izkoristili za kosilo in zadnje nakupe.

Zahvala gre vsem organizatorjem, ki so bili vpeti v to potovanje. Vozniku avtobusa, ki je spretno reševal prometne zagate, ki jih ni bilo malo, vodiču, ki nas je popeljal skozi slikoviti svet Gardskega območja ter Društvu Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale za izbrano potovanje.

Avtor: Majda Šraj

The post Nepozabno potovanje Društva Lipa ob Gardskem jezeru in po severni Italiji appeared first on domžalec.si.