ZVKDS obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) na poziv ministrstva za kulturo obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena. Kot so potrdili za STA, so v pripravi strokovne podlage za razglasitev palače semenišča za spomenik državnega pomena kot celote.

S tem so na ZVKDS potrdili torkovo poročanje časnika Dnevnik, da po naročilu ministrstva pripravljajo elaborat o tem, da bi palačo Semenišča razglasili za spomenik državnega pomena. Ta že ima status lokalnega spomenika, knjižnica v njem pa status državnega spomenika.

Kot so pojasnili na ZVKDS, so z ministrstva 29. maja prejeli poziv za presojo pobude za začasno razglasitev Semeniške knjižnice v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. Obravnavajo jo kot pobudo za stalno razglasitev za kulturni spomenik Ljubljana – Palača semenišče s poudarkom na spomeniku Ljubljana – Semeniška knjižnica.

Pri izdelavi strokovnih podlag za razglasitev palače Semenišča kot celote za spomenik državnega pomena bo poudarek na ključnih prvinah, kot so knjižnica s knjižnim fondom in vhodnim portalom kot izjemne baročne prvine ter drugimi kakovostnimi preureditvami iz poznejših obdobij. Pri tem bo ZVKDS po potrebi sodeloval z bibliotekarsko stroko in po potrebi s strokovnjaki s področja varstva premične dediščine ter pri tem upošteval nova dognanja in rezultate raziskav.

Na teh podlagah bo ZVKDS pripravil predlog za stalno razglasitev v najkrajšem možnem času, so še pojasnili.

Kot je poročal Dnevnik, so na ministrstvu konec maja oziroma v začetku junija prejeli tri pobude za razglasitev palače semenišča za spomenik državnega pomena, med njimi tudi Bogoslovnega semenišča, ki ima sedež v palači.

Knjižnična zbirka Semenišča kot del objekta z opremo in poslikavami ima status spomenika državnega pomena od leta 1951, za spomenik lokalnega pomena pa je bil objekt razglašen leta 1986. Z gradnjo stavbe so pričeli leta 1707, eno leto po posvetitvi stolnice, objekt pa je bil kot ljubljanski karolinski kolegij uradno ustanovljen leta 1717, ko so v njem pričeli bivati prvi bogoslovci. Od leta 1919, ko je bila ustanovljena Teološka fakulteta, do danes, z izjemo prekinitve od 1945 do 1959, objekt služi za bivanje bogoslovcev.

Kot še piše Dnevnik, se varovanje objekta semenišča navezuje tudi na razprave o prenovi tržnice, v okviru katere bi zgradili podzemno parkirno hišo. Po navedbah ministrstva je varstveni režim že vzpostavljen v okviru odloka o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča, zato za sam varstveni režim ne bo bistvenih sprememb. “Razglasitev spomenika državnega pomena je torej nadgradnja, z njo pa bo predvsem prepoznan nacionalni pomen,” so za časnik pojasnili na ministrstvu.