Zeleni hrošči na visoki gredi – škodljivci ali skrivni zavezniki?

Na prvi pogled so zeleni hrošči prava paša za oči. Sijoče kovinsko telo, počasno premikanje in mehko brnenje kril delujejo bolj kot okras, ne kot nevarnost. Vrtni entuziasti jih pogosto opazijo poleti, zlasti v bližini cvetov ali na robovih visokih gred. Toda kljub svoji privlačni zunanjosti sprožajo vprašanja. Ali so škodljivi za zelenjavo? Je treba ukrepati ali jim raje pustiti prosto pot? V nadaljevanju predstavljamo vlogo zelenih hroščev na vrtu, predvsem na visokih gredah, kjer so pogoji nekoliko drugačni kot v klasičnih gredicah.

Zeleni hrošči na visoki gredi

Kdo sploh so zeleni hrošči?

Vrsta, ki jo pogosto zamenjujemo

V Sloveniji je najpogosteje opažen zlati ali rožni hrošč (Cetonia aurata), ki spada med skarabeje. Gre za velikega, lesketajočega se hrošča, dolgega od 15 do 20 mm. Telo je kovinsko zeleno, pogosto z zlatimi ali bakrenimi odtenki. Včasih se pojavlja tudi Protaetia cuprea ali podobne vrste, ki imajo skoraj enak videz, a nekoliko drugačno vedenje.

Kje jih srečamo?

Zeleni hrošči so pogosti v sadovnjakih, parkih, vrtovih in tudi na balkonskih zasaditvah. Na visoke grede jih privabijo cvetovi, gnijoča organska masa ali toplota komposta.

Kaj počnejo na gredi?

Odrasli hrošči večinoma jedo cvetni prah

Odrasle osebke boste najpogosteje opazili, kako se hranijo na cvetovih. Njihov glavni vir hrane je cvetni prah in nektar. Lahko povzročijo nekaj mehanskih poškodb na cvetovih, a to je redko dovolj obsežno, da bi vplivalo na pridelek.

Ličinke živijo v kompostu in propadajočem lesu

Najbolj kontroverzna je njihova ličinka – bela, zavita črvičasta oblika, ki jo pogosto najdemo v kompostu ali pri odstranjevanju zemlje iz visoke grede. Pogosto jo zamenjamo z ličinko hrošča rovk ali celo z ličinko hrošča majskega hrošča, ki pa dejansko uničujejo korenine rastlin.

Kako prepoznati ličinko zelenega hrošča

Vizualne razlike

• Ličinka zelenega hrošča ima kratek, odebeljen zadek, premika se s pomočjo dlačic na hrbtni strani
• Ličinka majskega hrošča ima podolgovato telo, premika se s trebuhom, ima močne čeljusti
  Če ličinko položite na gladko površino, bo ličinka zelenega hrošča poskušala ležati na hrbtu in se tako gibati. Ta posebna oblika gibanja jo razlikuje od drugih, ki se obrnejo na trebuh.

So škodljivi ali koristni?

V večini primerov koristni

Ličinke zelenega hrošča pomagajo razgrajevati organske snovi. V visoki gredi pogosto prispevajo k boljšemu prezračevanju kompostne plasti. Čeprav se hranijo z odmrlim materialom, nimajo vpliva na žive korenine rastlin. Njihova prisotnost je zato običajno znak dobre, žive prsti.

Lahko povzročijo škodo pri preobilju

Težave nastanejo, če je populacija prevelika. V izjemnih primerih ličinke preidejo na žive korenine, zlasti pri šibkejših sadikah. Prav tako lahko odrasli hrošči ob večji številčnosti poškodujejo cvetove občutljivih rastlin, kot so dalije, vrtnice ali slezenovec.

Ali jih je treba odstranjevati?

Preventiva pred posegom

Preden ukrepate, se prepričajte, da gre res za zlate hrošče in ne za druge, bolj škodljive vrste. Če najdete eno ali dve ličinki, ju lahko pustite. Pri večjem številu jih preprosto odstranite in prestavite v kompostni kup.

Brez uporabe insekticidov

Zeleni hrošči so zaščiteni v več evropskih državah in imajo pomembno ekološko vlogo. Uporaba kemičnih sredstev zanje ni primerna. Tudi na bioloških vrtovih velja načelo: če niso neposredna grožnja, jih raje pustimo.

Kako jih naravno uravnavamo?

Dobri kompostni pogoji

Če redno prekopavate kompost in skrbite za pravilno razmerje med ogljikom in dušikom, se bo populacija zelenih hroščev uravnavala naravno. Prekomerna vlaga in nepredelan material lahko spodbudita razmnoževanje.

Privabljanje naravnih sovražnikov

Ptice, ježi in celo žabe se prehranjujejo z ličinkami hroščev. Če imate v bližini visoke grede naravne elemente, kot so grmovje, kupi listja ali skalnjak, boste spodbudili naravno ravnovesje.

Vpliv na paradižnike, solato in druge rastline

Paradižnik in kumare niso ogroženi

Zeleni hrošči ne napadajo plodov kot koloradski hrošči. Paradižnik, bučke, kumare, paprika in večina vrtnin ni ogrožena, saj hrošč ne grize ne listov ne plodov.

Solata, zelišča in mlade sadike ostanejo nepoškodovane

Tudi mehke rastline, kot so solata ali zelišča, praviloma niso na meniju teh hroščev. Njihova prehrana ostaja osredotočena na sladkaste cvetove in fermentirane rastlinske sokove.

Zakaj jih pogosto srečamo prav na visokih gredah?

Visoka greda je topla in bogata z organskim materialom. Zgornji sloj visoke grede je običajno bogat s kompostom, kar je idealno okolje za razvoj ličink. Poleg tega visoke grede pogosto omogočajo boljše zadrževanje toplote in vlage, kar hroščem ustreza.

Odrasli iščejo cvetove

Če imate v ali ob gredi posejane cvetoče rastline (baziliko, ognjič, ajdo), bodo zeleni hrošči pogosto prileteli na obisk. To pa je lahko tudi koristno za opraševanje in biotsko raznovrstnost.

Kdaj je smiselno posredovati?

Znaki prekomerne aktivnosti

Če opazite več kot pet odraslih hroščev dnevno na istem območju ali najdete več kot 10 ličink na enem mestu med prekopavanjem, lahko poskusite z zmanjšanjem kompostne plasti in pogostejšim sušenjem zemlje.

Neželeni znaki

Če začnejo mlade sadike nenadoma hirati, listi rumenijo brez očitnega razloga in ni sledov bolezni, je vredno preveriti, ali je v bližini preveč ličink. V tem primeru nekaj komposta zamenjajte ali dodajte več lesnega materiala, ki ni tako privlačen za razvoj.

Zakaj so še vedno del zdravega vrta?

Prinašajo življenje v tla

Ličinke zelenih hroščev pomagajo ustvarjati strukturo tal, saj se med premikanjem prebijajo skozi kompostno maso. S tem izboljšujejo zračnost, kar pospešuje rast korenin.

So del kroženja hranil

Njihova sposobnost razgradnje organskih snovi pomeni, da vračajo hranila v obliki, ki je dostopna rastlinam. Čeprav niso glavni akterji, so pomemben člen v verigi, ki omogoča zdrav pridelek.

Kdo bi si mislil, da lahko pokvarjeno mleko oživi paradižnike?

Objava Zeleni hrošči na visoki gredi – škodljivci ali skrivni zavezniki? se je pojavila na Vse za moj dan.