Zaposleni v ZD Trebnje napovedujejo množičen odhod, če občine ustanoviteljice ne bodo prenehale s pritiski

Zaposleni v Zdravstvenem domu (ZD) Trebnje so danes opozorili na nedopustne pritiske, ki jih nanje izvajajo člani sveta zavoda iz vrst občin ustanoviteljic. V kolikor se to ne bo končalo, napovedujejo množičen odhod drugam. “Želimo zgolj delati in zagotavljati ustrezno zdravstveno oskrbo ljudem,” je povedala strokovna vodja Marijana Šekli Grozina.

Po besedah strokovne vodje so se pritiski začeli že pred časom, stopnjevali pa so se po januarju, ko so člani sveta zavoda iz vrst občin ustanoviteljic, to so občine Trebnje, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Mirna, direktorico Karmen Lukše pozvali k odstopu. Razlog so bila nesoglasja glede zagotavljanja dodatnega kadra in plače direktorice.

V zadnjih mesecih so po besedah Šekli Grozina predstavniki občin pritiske nadaljevali. Večkrat so skušali vplivati na odločitve, ki so izrazito strokovne, izvajali so različne pritiske na zaposlene, šikaniranja, se neprimerno obnašali in omalovaževali njihovo delo. Med drugim so se ukvarjali tudi s tem, ali potrebujejo medicinsko sestro in ali v sistematizaciji delovnih mest potrebujejo določena strokovna delovna mesta. Vse to so stvari, o katerih politika ne more razpravljati, je opozorila.

Pritiski so po besedah Šekli Grozina pripeljali k temu, da je Lukše konec junija odstopila kot direktorica, zaradi pritiskov pa so odstopili tudi drugi predstavniki zaposlenih v svetu, med drugim njegova predsednica Jana Zajc. Kot je danes povedala Zajc, se je za izstop odločila, ker je bilo delo v svetu zelo oteženo. “Ves čas smo se morali ukvarjati s po našem mnenju popolnoma nesmiselnimi zahtevami. Veliko je bilo pripomb na moje delo, zapisniki niso bili nikoli dovolj dobro napisani. Zapisnik z januarske seje smo npr. potrjevali šele junija,” je povedala.

Eden od pritiskov je bila po besedah Šekli Grozina tudi izredna revizija, ki so jo naročile občine ustanoviteljice. “Končno poročilo revizijske hiše, ki so jo občine določile same, je bilo izdano 13. junija 2025 in je med ugotovitvami navajalo zgolj slabosti, tveganja in priporočila, ni pa bilo opredeljenih nobenih neposrednih kršitev predpisov pri poslovanju zavoda,” je povedala. Kljub temu občine poročilo predstavljajo kot glavni argument proti vodstvu zavoda, je dodala.

Ker imajo zaposleni, med njimi je po besedah Šekli Grozina večina zdravnikov, zobozdravnikov, vodij služb in drugih, pritiskov dovolj, so danes postavili več zahtev. Zahtevajo, da občine ustanoviteljice in njihovi predstavniki v svetu nemudoma prenehajo pritiske, ustrahovanje in zavlačevanje sprejemanja odločitev. Zahtevajo spoštovanje neodvisnosti sveta zavoda, potrditev sklepa o porabi presežka iz leta 2024 ter imenovanje novih članov sveta zavoda. V kolikor se namreč stvari ne bodo uredile, bo večina zdravnikov in zobozdravnikov zapustila ZD, je povedala Šekli Grozina.

V kolikor bi zaposleni uresničili svojo napoved bi bila po oceni strokovne vodje ogrožena zdravstvena oskrba okoli 17.000 ljudi. Tega si sicer ne želijo. “Naša primarna želja je, da se stvari uredijo in da najdemo pot, da bomo lahko delali brez pritiskov in vmešavanja v naše delo,” je dejala.

Po besedah nekdanje direktorice ZD Trebnje Elizabete Žlajpah se je podoben vdor politike v ZD Trebnje zgodil pred 40 leti. Takrat je ZD zapustilo veliko zdravnikov, ostali so samo trije, in potrebna so bila leta, da je začel znova normalno delovati. “In danes smo na žalost lahko na istem. Kajti zdravniki lahko danes dobijo službo kjerkoli,” je opozorila.