Zaposleni na zavodu Brez ovir leta 2023 glede na revizijo brez plačila za nadurno delo

Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja zavoda Brez ovir leta 2023 v delu, ki se nanaša na izvajanje osebne asistence, izreklo mnenje s pridržkom. Zaposleni na zavodu denimo niso bili plačani za nadurno delo. Zavod, ki je socialno podjetje, mora pripraviti odzivno poročilo. Prejel pa je tudi priporočilo za boljše poslovanje.

Po ugotovitvah revizije zavod za opravljene nadure ni niti obračunal niti izplačal dodatka za nadurno delo v ocenjenem znesku skoraj 225.200 evrov. Zavod je osebnim asistentom izplačeval opravljene nadure zgolj v višini urne postavke osnovne plače. To pa po pojasnilu, ki so ga na sodišču pripravili ob objavi revizije, pomeni, da je bila ura nadurnega dela vrednotena celo nižje od ure rednega dela. Ni namreč vključevala niti dodatka za delovno dobo.

Zaposleni osebni asistenti so leta 2023 sicer skupaj opravili 34.589 ur nadurnega dela, za kar bi jim moral zavod glede na svoj interni predpis poleg osnovne plače izplačati najmanj 225.194 evrov v obliki dodatkov za nadurno delo. Od tega zneska bi se glede na pravilnik ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičen strošek iz javnih sredstev lahko financiral 30-odstotni delež.

Prav tako je revizija razkrila, da je bilo na zavodu odrejanje nadurnega dela sistemsko vnaprej vgrajeno v delovni proces nekaterih osebnih asistentov. To je v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, ki opredeljuje okoliščine, v katerih delodajalec zaposlenemu lahko odredi opravljanje nadurnega dela.

Tudi pri izplačevanju prenizkih nadomestil plač v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi praznika so bile nepravilnosti. V teh primerih je bilo zaposlenim izplačano nadomestilo zgolj v višini osnovne plače skupaj z dodatkom za delovno dobo, ne pa v višini njihove povprečne mesečne plače za poln delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Izpostavljene so še nekatere druge nepravilnosti, ki se denimo nanašajo na izkazovanje neupravičenih stroškov med upravičenimi in na odstopanje obsega izvedenih ur osebne asistence glede na predvidene.

Dodatno je bila ugotovljena težava glede verifikacije opravljenega dela pri uporabnikih. Evidence navzočnosti oz. opravljenega dela osebnih asistentov namreč niso vodili oz. verificirali uporabniki, ampak so realizirane urnike opravljenega dela vodili kar na zavodu. Glede na to v reviziji ni bilo mogoče z gotovostjo potrditi, da so bile vse ure, ki jih je zavod zaračunal ministrstvu, dejansko opravljene.

Sodišče mu je zato priporočilo, da v dogovoru o izvajanju osebne asistence, ki ga sklene z uporabnikom, opredeli obveznosti uporabnika glede vodenja evidence ali potrditve opravljenih ur osebne asistence.

Način financiranja osebne asistence je po pojasnilu, ki so ga pripravili na sodišču, natančneje opredeljeno v pravilniku o osebni asistenci. Izvajalci osebne asistence za opravljene ure storitve izstavijo mesečne zahtevke ministrstvu in prejmejo sredstva iz državnega proračuna.

Zavod, kjer je osebna asistenca osrednja dejavnost, je med večjimi izvajalci. Za izvajanje te dejavnosti je leta 2023 iz proračuna prejel 11,2 milijona evrov. Ima nekaj več kot 200 uporabnikov, v povprečju pa storitev opravlja nekaj več kot 500 osebnih asistentov, ki so zaposleni na zavodu ali delajo na drugih podlagah.

Do ugotovljenih pomembnih nepravilnosti pri razporejanju dela osebnih asistentov in izplačilu dodatkov k plači za opravljeno delo je po oceni sodišča prišlo predvsem zato, ker na tem področju ni kolektivne pogodbe. K nepravilnostim pa je prispeval tudi način financiranja te storitve iz državnega proračuna.