Zakaj je mavrica na enem koncu bolj intenzivna kot drugje

Vsakdo, ki je kdaj občudoval mavrico po poletni nevihti, je verjetno opazil, da ni povsod enako močna. Eni deli mavrice so živo obarvani, drugi pa skoraj bledi ali celo neopazni. Včasih se zdi, da mavrica na enem koncu kar izgine, medtem ko na drugem sveti z vso barvno močjo.

Neenakomerna svetloba v mavrici ima svoje razloge v naravi in fiziki

Zakaj pride do te razlike? Gre za optično iluzijo, za vpliv vremena, ali pa za zapleteno igro svetlobe in kapljic? V resnici so v ozadju zelo konkretni fizikalni razlogi.

Intenzivna mavrica

Vsaka mavrica je edinstvena igra svetlobe kapljic in opazovalca

Mavrica ne obstaja kot stalni predmet na nebu. Nastane vsakokrat znova, ko sončna svetloba potuje skozi kapljice dežja in se lomi, odbija ter razprši. To pomeni, da je mavrica optični pojav, ki je viden le z določenega zornega kota in v zelo specifičnih razmerah.

Mavrica se ves čas oblikuje znova

Vsak posamezen opazovalec vidi svojo mavrico. Svetloba, ki se odbije iz dežnih kapljic, potuje do njegovih oči pod točno določenim kotom. Če bi stopili nekaj metrov stran, bi mavrico videli iz nekoliko drugačnega zornega kota – in tudi njen izgled bi bil drugačen.

Najpomembnejši dejavniki ki vplivajo na intenzivnost barv

Intenzivnost mavrice ni odvisna samo od sonca in dežja, temveč tudi od drugih podrobnosti, ki vplivajo na to, kako močno in jasno so vidne barve. Najpomembnejši dejavniki so kot svetlobe, velikost kapljic in količina vlage v zraku.

Kapljice niso enako velike po celotnem nebu

V oblaku ali plohi so lahko kapljice zelo različnih velikosti. Večje kapljice ustvarjajo ostrejše in bolj kontrastne mavrice. Manjše kapljice povzročijo mehkejše in bolj razpršene barve. Če se na enem delu neba nahaja območje z večjimi kapljicami, bo mavrica tam svetlejša in barvno bolj intenzivna.

Primer s podeželja po močnem nalivu

V okolici Šmarja pri Jelšah je domačin po kratki nevihti opazil izjemno barvno intenzivno mavrico tik nad njivo. Na drugi strani neba pa je bila komaj vidna. Kasneje se je izkazalo, da je bila nad njivo še prisotna gosta meglica z večjimi kapljicami, medtem ko se je na drugi strani že posušilo. Narava je ponudila enostavno razlago.

Kot vstopa svetlobe in lega sonca igrata pomembno vlogo

Sončni žarki, ki potujejo skozi atmosfero, morajo vstopiti v kapljice pod točno določenim kotom, da ustvarijo mavrico. Ta kot je približno 42 stopinj za primarno mavrico. Če so kapljice postavljene pod drugačnim kotom ali če jih ne zadene dovolj svetlobe, mavrice ne bo – ali pa bo zelo šibka.

Sprememba kota pomeni spremembo intenzivnosti

Opazovalec, ki stoji s hrbtom proti soncu, vidi mavrico nasproti soncu. Če se nagib terena spreminja ali če je ozračje neenakomerno, lahko svetloba ne doseže vseh kapljic pod istim kotom. Tako lahko na eni strani mavrica skoraj zbledi, medtem ko je na drugi močna in jasno vidna.

Opažanje v gorah ali na ravnini

V goratem svetu, na primer na Veliki planini ali Pokljuki, mavrice pogosto izgledajo neenakomerno, saj svetloba pada na neenakomeren teren. Na ravnini, kot je Prekmurje, pa so mavrice pogosto bolj simetrične. Kljub temu lahko vetrovi in zračne mase vplivajo na enakomernost svetlobnih pogojev.

Atmosferske motnje vplivajo na razpršitev svetlobe

Vlaga, meglica, prah ali dim v ozračju lahko razpršijo svetlobo in vplivajo na to, kako jasno vidimo mavrico. Tudi onesnaženje zraka lahko zmanjša intenzivnost barv.

Razlika med mestnim in podeželskim pogledom

V mestih, kjer je več trdih delcev v zraku, so mavrice pogosto manj intenzivne. Na podeželju ali po močnem dežju, ko se ozračje očisti, je mavrica veliko bolj izrazita. Če na enem delu neba zrak vsebuje več delcev, bo mavrica tam videti bledikava ali skoraj nevidna.

Primer iz resničnega življenja v Ljubljani

Fotograf v Ljubljani je maja 2024 posnel mavrico, ki je imela živahne barve nad Rožnikom, nad industrijskim območjem pa je skoraj izginila. Razlika v zraku je bila očitna, saj je bil na eni strani svež dež, na drugi pa še prisoten mestni smog.

Mavrica je optični pojav, ne pa fizični objekt

Za konec je ključno razumeti, da mavrica ni nekaj, kar lebdi na določenem mestu na nebu. Gre za svetlobno igro, ki se zgodi točno v trenutku, ko jo gledate. Zato bo mavrica za vsakega gledalca videti drugače, z različnih krajev pa bo imela različno intenzivnost.

Mavrica se neprestano spreminja z vsakim gibom opazovalca

Če stopite naprej, bo vaša mavrica odšla z vami. Če se obrnete za nekaj stopinj, boste spet videli novo. Tudi zato je mavrica po svojem bistvu vedno nekaj edinstvenega in osebnega.

Uporabna vrednost za vsakdanjega opazovalca

Razumevanje mavrice lahko obogati naše doživljanje narave. Ko boste naslednjič gledali neenakomerno mavrico, boste vedeli, da je za tem natančna igra narave, ne pa napaka v vidu ali objektivu. In če boste imeli priložnost, se pomaknite nekaj korakov naprej – svetloba vas bo znova presenetila.

Kako nastane ravna mavrica?

Objava Zakaj je mavrica na enem koncu bolj intenzivna kot drugje se je pojavila na Vse za moj dan.