Za reforme v BiH po oceni analitičarke ključen odnos do Dodika

Na splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini sta mandat v predsedstvu države ohranila bošnjaški član Denis Bećirović in srbska članica Željka Cvijanović, največja sprememba pa je izvolitev Darijane Filipović iz HDZ BiH za hrvaško članico. V Federaciji BiH je tako kot pred štirimi leti največ glasov v spodnjem domu državnega parlamenta osvojila Stranka demokratske akcije (SDA), sledita Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH) in HDZ BiH, v Republiki Srbski pa je prepričljivo zmagala Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika. Politična analitičarka in svetovalka za odnose z javnostmi iz Sarajeva Ivana Marić je za STA kot enega zanimivejših izidov izpostavila rezultat SDP BiH. Stranka je namreč kljub sodelovanju v vladi in nižji volilni udeležbi okrepila podporo. Opozorila je tudi na razmerje med rezultatom SDA in njenega predsednika Bakirja Izetbegovića. SDA je bila po delnih izidih najmočnejša stranka v Federaciji BiH, Izetbegović pa je v tekmi za bošnjaškega člana predsedstva znova izgubil proti Bećiroviću. “Bakir Izetbegović je dobil skoraj 50.000 glasov manj kot stranka. To kaže, da so tudi volivci stranke nezadovoljni z njenim vodstvom,” je dejala Marić. Tudi Bećirović je dobil manjši delež glasov kot na prejšnjih volitvah, kar Marić pripisuje njegovemu približevanju desnici in posledični izgubi dela glasov levice. Del teh glasov je po njeni oceni pridobil kandidat Stranke za BiH Semir Efendić in s tem prispeval k novemu Izetbegovićevemu porazu. Stranka za BiH bi lahko zaradi svojega rezultata zdaj dobila pomembno vlogo pri sestavljanju nove oblasti. Ob zmagi Filipović je Marić medtem opozorila na vprašanje spremembe volilnega zakona, s katero bi uredili dolgoletni spor glede izbire hrvaškega člana predsedstva. “To je treba urediti, vendar to ne bo nujno dobro za HDZ BiH, saj bo izgubil svoj najmočnejši argument v volilnih kampanjah, to je poenotenje hrvaškega volilnega telesa okoli enega kandidata,” je dejala. Po njenem so te volitve še pokazale, da lahko hrvaški kandidat zmaga tudi, če se glasovi hrvaških volivcev razdelijo med več kandidatov. Nova sestava predsedstva sama po sebi po besedah Marić še ne pomeni, da bo v prihodnjih štirih letih manj političnih blokad. Veliko bo odvisno od sestave prihodnje oblasti in predvsem od odnosov z Dodikovo SNSD. Dodik zaradi sodne prepovedi sam ni smel kandidirati, njegova stranka pa je na volitvah ohranila vodilni položaj v Republiki Srbski, kar po oceni Marić kaže tudi na šibkost in razdrobljenost opozicije v tej entiteti. Morebitno sodelovanje z Dodikom, ki so ga ZDA umaknile s seznama sankcioniranih oseb, bo odvisno tudi od ravnanja drugih političnih akterjev. “Če bodo nadaljevali enako politiko do njega, bo nadaljeval z blokadami. Če pa bodo poskušali z njim najti skupni jezik, bi lahko igral bolj konstruktivno vlogo,” je ocenila. Prav odnos do njega in njegove stranke bo po oceni Marić tudi eden ključnih za vprašanje, ali bo BiH po obdobju blokad znova napredovala pri reformah. Po njenih besedah bo zato šele oblikovanje nove parlamentarne večine pokazalo, ali bodo volitve odprle pot nadaljevanju reform in evropskega približevanja BiH ali pa se bodo nadaljevale politične blokade. Veliko bo odvisno tudi od dogajanja znotraj posameznih strank, med drugim od tega, ali bo Izetbegović po drugem zaporednem porazu proti Bećiroviću ostal predsednik SDA in kdo bi ga lahko nasledil. Na volitvah je glasovalo okoli 41,5 odstotka od približno 3,4 milijona volilnih upravičencev. Marić je ob tem opozorila na veliko število ljudi v volilnih imenikih, ki dejansko ne živijo več v državi. “Po zadnjem popisu je bilo v BiH 3,6 milijona prebivalcev, po nekaterih realnih ocenah različnih akterjev pa jih danes ni več kot 2,6 do 2,8 milijona. Če to upoštevamo, volilna udeležba ni 40-odstotna, ampak precej višja,” je dejala.