Gospodarstveniki: “Gre za prvi konkreten korak k razvojno močnejši Sloveniji!”

“Da bomo res naredili konkurenčno poslovno okolje, potrebujemo celovitejše spremembe na številnih področjih, od znanosti in razvoja, vlaganj v digitalizacijo in sodobne tehnologije do davčnega okolja, energetike… Interventni zakon ne rešuje vseh teh razvojnih izzivov, vendar je prvi konkreten korak k razvojno močnejši Sloveniji,” izpostavlja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. GZS bo interventni zakon za razvoj Slovenije aktivno podprla v referendumski kampanji.

Interventni zakon podjetjem po besedah Vesne Nahtigal prinaša “prve ukrepe za boljše poslovno okolje, ljudem pa določene razbremenitve in nižje življenjske stroške”. Kot pravi, se bomo na zakonodajnem referendumu državljani odločali o tem, ali “želimo v Sloveniji narediti prvi korak k boljšim pogojem za delo, podjetništvo in razvoj – ter s tem k boljši kakovosti življenja za vse“.

V izjavi za medije je Nahtigalova poudarila, da imamo v državi še vedno visoko kakovost življenja, vendar se temelji te blaginje močno krčijo. “Staranje prebivalstva povečuje potrebe po zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in pokojninah, digitalizacija in umetna inteligenca pa hitro spreminjata delo in gospodarstvo. Urad za makroekonomske analize in razvoj nas opozarja, da je blaginja, ki jo uživamo danes, finančno nevzdržna, če je ne bo podpiralo bistveno močnejše in bolj produktivno gospodarstvo,” je povedala po navedbah STA. Pravi, da v luči spremenjenih razmer prihodnje rasti gospodarstva ne bo več mogoče graditi predvsem na večjem obsegu dela, ampak na ustvarjanju več lastnih produktov in storitev z visoko dodano vrednostjo. “Da pa bomo to lahko naredili, potrebujemo bolj konkurenčno poslovno okolje,” je bila jasna in izpostavila potrebo po celovitejših reformah na več področjih.

Ukrepov ne presojajo po tem, kdo jih predlaga

Mandat za podporo interventnemu zakonu za razvoj Slovenije je GZS dobila na zadnji seji odbora. “Več ukrepov iz zakona namreč sledi gospodarskemu programu Made in Slovenia, ki ga je GZS pripravila skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki,” je povedala in opomnila, da GZS predstavlja neodvisno in nepolitično organizacijo, “ki ukrepe države presoja po njihovem vplivu na poslovno okolje, podjetja, zaposlene in razvoj Slovenije – ne po tem, kdo jih predlaga”.

Gre za podporo razvojni smeri Slovenije

Podpora zakonu po besedah generalne direktorice GZS ni bianko menica, ampak podpora razvojni smeri Slovenije. Sami od vlade pričakujejo odgovorno izvajanje ukrepov, spremljanje njihovih učinkov in potrebne izboljšave. Prav tako so pripravljeni na konstruktivno sodelovanje. V primeru, če bo na referendumu, katerega datum zaenkrat še ni znan, prišlo do zavrnitve zakona, opozarja, da bi to imelo posledice. Za najmanj eno leto bi bile namreč onemogočene pomembne spremembe za dobro ljudi in gospodarstva na več ključnih področjih.

Vesna Nahtigal (Foto: STA)

Za gospodarstvo so med ukrepi v interventnem zakonu, ki vodijo na pot spremembe smeri razvoja Slovenije, ključni zlasti tisti, ki so vezani na razbremenitev zaposlenih in podjetij. Najprej je omenila razvojno kapico na socialne prispevke, ukrep, ki ga v različnih oblikah pozna večina držav EU (vsaj 17 od 27). Na podlagi slednjega bo država po njenih besedah lažje zadržala in privabila strokovnjake za najzahtevnejša delovna mesta. “Slovenija ima eno najvišjih obremenitev dela v EU in je med redkimi državami brez zgornje meje za obračun socialnih prispevkov. Avstrija, Nemčija in Hrvaška zato lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najzahtevnejših delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo,” je med drugim navedla. Pojasnila je, da s tem, ko razvojni kadri ustvarjajo nove produkte in storitve, ustvarjajo tudi delo in možnosti za višje plače in delovna mesta tudi za zaposlene v proizvodnji, administraciji in podpornih dejavnostih. “Ob tem ostaja solidarnost ohranjena, saj bodo kljub uvedbi razvojne kapice ti zaposleni v socialne blagajne še vedno prispevali večkratnik socialnih prispevkov kot zaposleni z minimalno plačo ali s povprečno plačo,” je opomnila. Sami sicer zagovarjajo postopno znižanje višine kapice s 7500 na 6000 evrov.

V zbornici so naklonjeni tudi možnosti hkratnega prejemanja plače in polne pokojnine ter nižji obdavčitvi dolgoročnega oddajanja. Slednje lahko po njihovem spodbudi “več lastnikov, da bodo svoje nepremičnine ponudili v dolgoročni najem na urejenem trgu”. To pa po njihovih navedbah privede do zmanjšanja sive ekonomije ter izboljšanja položaja mladih in njihovih družin z otroki. V zvezi z možnostjo začasnega znižanja DDV na energente in na nekatera osnovna živila pravijo, da lahko ta v luči vse večje prehranske in energetske draginje neposredno razbremeni gospodinjstva, zlasti tista z nižjimi prihodki. “Spremembe normiranega sistema prinašajo cenejše in preglednejše poslovanje samostojnih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih,” je ravno tako povedala v zvezi z interventnim zakonom.

Tukaj vidijo vire za nadomestilo izpada v proračunu

Pomislek glede učinka zakona na javne finance je po besedah Nahtigalove legitimen. Iz tega razloga od vlade pričakujejo “pregleden in verodostojen načrt financiranja, spremljanje učinkov ukrepov ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev – brez zniževanja standarda javnih storitev ali krčenja socialnih pravic”. Za nadomestilo izpada v proračunu vire vidijo na dveh področjih, in sicer z dodatno rastjo gospodarstva, saj bo iz tega naslova več pobranih davkov, ter z izboljšanjem strukture izdatkov države. Pri tem je omenila učinkovitejše in cenejše izvajanje določenih storitev, brez da bi se zniževali standardi, zmanjšanje korupcije, ki po nekaterih ocenah odnese tri milijarde evrov letno. Po interventnem zakonu v zbornici pričakujejo, da bo sledila celovitejša reforma, ki zajema ukrepe na številnih področjih, od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja, ki so jih opredelili v programu Made in Slovenia 2035.

Ž. N.