Vlada sprejela razvojni proračun: več za občine in investicije, manj birokracije, novih davkov ne bo

2 hours ago 21

Vlada je potrdila proračunska dokumenta za leti 2027 in 2028, s katerima napoveduje več investicij, višje povprečnine za občine, hitrejše črpanje evropskih sredstev in postopno zniževanje primanjkljaja. Predsednik vlade Janez Janša ob tem poudarja, da pod sedanjo vlado ne bo novih davkov, v prihodnjih mesecih pa želi odpreti tudi vprašanje prestrukturiranja javnega sektorja.

Proračun za prihodnje leto naj bi bil po besedah vlade izrazito razvojno usmerjen. Med glavnimi poudarki so investicije, občine, evropska sredstva in zmanjševanje proračunskega primanjkljaja. Ta naj bi v letu 2027 padel pod tri odstotke BDP, kar je pomembna meja tudi z vidika evropskih fiskalnih pravil. Vlada želi s tem pokazati, da je mogoče hkrati krepiti razvojne projekte in izboljševati stanje javnih financ.

Več za občine, hitrejše črpanje evropskega denarja

Ena od prioritet novega proračuna so občine. Višja povprečnina pomeni več sredstev za lokalne projekte, infrastrukturo in storitve, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan. Vlada ob tem napoveduje tudi hitrejše črpanje evropskih sredstev, kjer je Slovenija v preteklosti pogosto zamujala pri izvedbi projektov. Prav evropski denar naj bi v prihodnjih letih igral pomembno vlogo pri financiranju razvojnih investicij.

Janša: Prejšnja oblast je pustila previsok primanjkljaj

Premier Janša je ob predstavitvi dokumentov znova opozoril na stanje, ki ga je po njegovih besedah podedovala nova vlada. Prejšnji oblasti očita, da je prevzemala finančne obveznosti brez zagotovljenih virov, zamujala pri črpanju evropskih sredstev in državo pustila s primanjkljajem v višini 3,9 odstotka BDP. Sedanja vlada želi to razmerje postopno obrniti in primanjkljaj že prihodnje leto spraviti pod mejo treh odstotkov.

Brez novih davkov

Med najbolj jasnimi političnimi sporočili novega proračuna je napoved, da novih davkov ne bo. Janša poudarja, da je bilo v prejšnjem mandatu več davkov in prispevkov zvišanih, zdaj pa želi vlada razvoj spodbujati predvsem z razbremenitvami, investicijami in spremembami gospodarskega okolja. S tem povezuje tudi interventni oziroma razvojni zakon, za katerega trdi, da bi lahko dodatno spodbudil gospodarstvo in povečal razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Manj birokracije, več ljudi tam, kjer jih potrebujemo

Drugi večji projekt vlade bo javni sektor.

Janša poudarja, da ljudi primanjkuje v zdravstvu, socialnem varstvu, policiji in skrbi za starejše, medtem ko naj bi bilo na posameznih administrativnih področjih zaposlenih preveč. Vlada zato ne govori o množičnem odpuščanju, ampak o prerazporejanju kadrov in zmanjševanju birokracije.

Po tej logiki bi lahko del pravnikov, ekonomistov in drugih strokovnjakov iz administrativnega dela v javnem sektorju svoje znanje uporabil tudi tam, kjer ljudi primanjkuje, vključno z gospodarstvom.

O tem bi lahko odločali tudi volivci

Vlada napoveduje možnost posvetovalnega referenduma o prestrukturiranju javnega sektorja. Vprašanje bi se vrtelo okoli tega, ali Slovenija potrebuje manj administracije, bolj učinkovito državo ter več zaposlenih na področjih, kjer jih dejansko primanjkuje. Za zdaj gre še za politično napoved, ne za že razpisan referendum.

Proračun bo pravi test vlade

Vladna formula je na papirju jasna:

več investicij, več za občine, hitrejše črpanje evropskega denarja, manj birokracije, primanjkljaj pod tremi odstotki in brez novih davkov. Če bo takšen načrt tudi dejansko izveden, bi lahko pomenil precej drugačno smer gospodarske in javnofinančne politike. Zdaj bo odločilno, ali bo vladi uspelo ambiciozne številke iz proračuna spremeniti tudi v konkretne projekte in rezultate.

P.N.

Read Entire Article