Zakaj v nedeljo glasovati ZA – poglejmo če pri parlamentarnih preiskavah res za vse veljajo enaka merila?

Prav vprašanje dvojnih meril postaja eden najmočnejših argumentov v kampanji pred referendumom o Zakonu o parlamentarni preiskavi.

V prejšnjem mandatu je komisija Tamare Vonta več let preiskovala domnevno obvodno financiranje SDS in NSi ter pripravila več kot 500 strani dolgo končno poročilo. Povsem drugačna zgodba pa se je odvijala pri komisiji, ki bi morala pod drobnogled vzeti GEN-I, Star Solar, financiranje Gibanja Svoboda in posle, povezane z Robertom Golobom. Ta je dolgo praktično stala na mestu.

In zato se danes vse glasneje postavlja preprosto vprašanje: Ali mora parlament enako temeljito preiskovati politične nasprotnike in ljudi na oblasti?

Vontina komisija do konca, GEN-I pa v proceduralnem močvirju

Preiskovalna komisija, ki jo je ob koncu mandata vodila poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, je marca 2026 svoje delo zaključila z obsežnim končnim poročilom. Državni zbor ga je potrdil s 50 glasovi za in brez glasu proti, saj sta SDS in NSi glasovanje obstruirali. Komisija je ugotavljala domnevno obvodno financiranje obeh strank in njunih političnih projektov. Dnevnik

Ko je šlo za preiskavo GEN-I, pa je bila slika precej drugačna. Komisija je bila ustanovljena zaradi suma finančnega izčrpavanja GEN-I, poslov družbe Star Solar, morebitnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda in njegove kampanje ter drugih energetskih poslov. Predsedoval ji je poslanec Svobode Tomaž Lah. US-RS

Po več mesecih delovanja se je komisija sestala le na treh sejah, delo pa je obstalo zaradi spora o pričah, vodenju komisije in pravnih postopkih. Ključna zaslišanja tako dolgo sploh niso bila izvedena. N1 To je precej daleč od temeljite parlamentarne preiskave.

Robert Golob ni bil s tem »oproščen«

Pri tem je pomembna ena korekcija, ker je že politične propagande dovolj za več življenj. Iz tega, da komisija svojega dela ni učinkovito opravila, ni mogoče sklepati, da je bilo dokazano, da pri GEN-I ni bilo nepravilnosti. Prav tako parlamentarno nedelovanje ne pomeni ugotovitve krivde.

Za ene dolga zaslišanja, za druge proceduralne blokade?

Zagovorniki novele ZPPre-B pravijo, da je sedanji sistem ustvaril preveč možnosti, da se parlamentarna preiskava ustavi še preden sploh začne resno delati. Sedanja ureditev namreč omogoča, da akt o odreditvi preiskave pred Ustavnim sodiščem izpodbijajo tudi preiskovanec in najmanj tretjina poslancev, ki preiskave niso zahtevali. Med postopkom je lahko imenovanje komisije oziroma njeno delo blokirano. 24ur

Nasprotniki novele pravijo, da so te možnosti nujne za zaščito posameznika pred političnim obračunavanjem. Zagovorniki pa odgovarjajo: kaj se zgodi, ko se varovalka spremeni v orodje, s katerim se preiskava nikoli zares ne začne?

Referendum zato ni samo pravni spor

11. oktobra bomo na zakonodajnem referendumu odločali, ali naj se novela Zakona o parlamentarni preiskavi uveljavi. Portal GOV.SI Na eni strani stoji argument zaščite pred političnimi zlorabami.

Če je parlamentarna preiskava legitimen instrument pri preiskovanju ene politične strani, mora biti legitimen tudi pri drugi. Sicer vprašanje ni več, kdo je kriv. Vprašanje postane veliko bolj neprijetno: Ali za vse politike v Sloveniji res veljajo enaka merila?

P.N.