[Video] Pozor! Ob obletnici katastrofalnih poplav se pojavljajo Golobove manipulacije

Dve leti po poplavah 2023 je Slovenija še vedno daleč od popolne obnove. Čeprav je vlada Roberta Goloba obljubljala hitro sanacijo, nove domove in odpornejšo infrastrukturo, so se mnoge obljube izkazale za nerealne ali neizpolnjene. Kaotičen odziv v prvih dneh po katastrofi, birokratske ovire in počasna razdelitev sredstev so pustili grenak priokus pri prizadetih.

“Medtem ko se vlada hvali z uspešno obnovo, pa ljudje, ki so bili poplavljeni, preko društev in humanitarnih organizaciji zbirajo sredstva za nov dom. To pove vse o “uspešni” popoplavni obnovi in povrnjenem upanju,” je dejal poslanec SDS Jožef Jelen, medtem ko poslanec Zvone Černač zatrjuje, da bi “odprava posledic ujme ob drugačni vladi potekala hitreje, bolj učinkovito, predvsem pa bolj gospodarno”.

Avgust 2023 bo za Slovenijo za vedno ostal zapisan kot mesec, ko so katastrofalne poplave prizadele dve tretjini države, povzročile ogromno materialno škodo, terjale sedem življenj in razkrile globoke pomanjkljivosti v odzivnosti državnih institucij. Dve leti kasneje, ob bližajoči se obletnici poplav, se na družbenih omrežjih, vključno s Facebook stranjo stranke Svoboda, vrstijo objave, ki poudarjajo domnevne uspehe vlade. A spomin na takratno dogajanje razkriva drugačno sliko – kaotično upravljanje v času kriznih razmer, zamude pri izpolnjevanju obljub in prizadete prebivalce, ki še vedno čakajo na obljubljeno pomoč.

“Po dveh letih je še vedno veliko domov, ki niso zaščiteni. V tem času se je izvajala večinoma sanacija vodotokov, nič pa ni bilo narejenega na področju protipoplavne zaščite, torej da bi se zaščitilo domove (in industrijske cone). Ljudje na teh področjih s strahom spremljajo vsakršno močnejše deževje,” poudarja poslanec SDS Jožef Jelen, kritičen do vladne “samohvale”. 

Foto: STA

Kaotičen odziv vlade v prvih dneh po poplavah
Poplave, ki so se začele 4. avgusta 2023, so bile označene kot najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Po podatkih vlade je škoda znašala skoraj deset milijard evrov, prizadetih pa je bilo več deset tisoč gospodinjstev, uničenih več sto mostov in kilometrov cest. Takoj po katastrofi je premier Golob javno zatrjeval, da je odziv vlade dobro organiziran in da so intervencijske ekipe učinkovito usklajene. A pričevanja prebivalcev prizadetih območij so bila drugačna od njihovih navedb.

V prvih dneh po poplavah je vladala zmeda. Civilna zaščita, gasilci in prostovoljci so sicer delali neprekinjeno, a pomanjkanje centralnega vodenja in slaba koordinacija med državnimi institucijami sta povzročila zamude pri dostavi pomoči. Prebivalci v nekaterih odročnih krajih so več dni čakali na osnovne potrebščine, kot so hrana, voda in sušilci za odpravljanje vlage. Premier Golob je sicer obiskoval prizadeta območja, a njegovi obiski so bili pogosto označeni kot medijsko usmerjeni, z malo konkretnimi rešitvami – spomnimo, da je ob obisku v Šentilju gospe, ki je bila prisiljena bivati v kontejnerju, dejal, naj si predstavlja, da je na počitnicah.

Pojavljajo se manipulativni posnetki

Na družbenem omrežju X se je pojavil tudi videoposnetek, ki ga je umetna inteligenca Grok označila za “lažno”. Golob na videoposnetku pravi, da je obiskal družini v Prevaljah, a odgovor kabineta, kdaj je bil (če je bil tam), še čakamo.

Hey @grok is this clip’s background manipulated?pic.twitter.com/VEZSzyGm89

— tolemamo🇸🇮 (@tolemamo) July 31, 2025

Na primer, v Škofji Loki, kjer je bila po besedah vlade škoda “enormna”, je vlada obljubila pomoč, kolikor bo lahko – a takratna humanitarna pomoč v višini deset milijonov evrov, razdeljena preko Rdečega križa in Karitasa, je bila po mnenju mnogih le kaplja v morje glede na razsežnost škode. Poleg tega vlada ni takoj razglasila izrednega stanja, kar bi omogočilo hitrejšo mobilizacijo virov. Namesto tega je Golob poudarjal mednarodno pomoč prek mehanizmov EU in NATO, ki je sicer prispela, a šele po nekaj dneh.

Obljube o hišah in sanaciji: Od samozavestnih besed do grenke realnosti

Ena najodmevnejših obljub vlade Roberta Goloba je po 100 montažnih hiš na mesec in že takrat so iz podjetij, ki te hiše izdelujejo, sporočili, da to ni mogoče. In res. Kaj smo dobili? Šele leto in pol kasneje so zrušili prvo poškodovano hišo! Še vedno obstajajo primeri družin, ki še dve leti po poplavah živijo v začasnih bivalnih enotah ali celo pri sorodnikih. Na primer, v Koroški regiji, kjer je bila škoda še posebej obsežna, so se prebivalci pritoževali nad birokratskimi ovirami pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za obnovo ali nadomestno gradnjo. Županja Črne na Koroškem, Romana Lesjak, je septembra 2024 izjavila, da so pomanjkanje izvajalcev in visoki stroški dodatno oteževali obnovo, ter izrazila željo, da bi se dela končala v dveh letih – željo, ki se zdi vse bolj nerealna.

Predsednik vlade Robert Golob, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in županja Črne na Koroškem Romana Lesjak leto dni po obljubah – hiš še vedno ni. (Vir: STA)

Na družbenih omrežjih so se vrstile kritike, da vlada ni izpolnila obljub o stanovanjih. Posamezniki in skupnosti so se morali zanašati na prostovoljce in donacije, medtem ko so državna sredstva pogosto zamujala ali bila nezadostna. EU Solidarnostni sklad je Sloveniji sicer namenil 428 milijonov evrov, od česar pa je bilo do julija 2025 porabljenih le 376,6 milijona evrov.

Obnova poteka (pre)počasi
Oster do prepočasne in neučinkovite sanacije je bil tudi poslanec Zvone Černač, ki je v odgovorih spomnil na Golobove besede: “Zgradili bomo 100 hiš. Na mesec. Smo že v kontaktu s proizvajalci montažnih objektov…”

“V zadnjih dveh letih ni bila na podlagi ukrepov Golobove vlade zgrajena niti ena stanovanjska hiša. Pred eno, ki je bila postavljena s sredstvi donatorjev, pa je Golob pred kakim letom rezal otvoritveni trak. Številni, ki so dobili za obnovo predplačila, jih bodo morali vračati, ker nimajo ustreznih dokazil o porabi sredstev. Ljudje so si pomagali na različne načine. Marsikje so z lastnim delom in materialom poskrbeli za obnovo hiš, predplačila pa porabili za nakup uničenega pohištva. V SDS smo pred meseci predlagali rešitve, vladajoči so jih zavrnili. Pridobivanje upravnih (gradbenih) dovoljenj poteka prepočasi.”

Poslanec SDS Zvone Černač (Vir: STA)

“Tudi sredstva, ki so bila vložena v obnovo uničene infrastrukture in ostala sredstva za odpravo posledic ujme, ne dosegajo niti 15 odstotkov ocene, s katero je PV Golob operiral pred dvema letoma in na podlagi katere so najprej uzakonili nov davek, ki so ga kasneje odpravili,” je pojasnil Černač, ki meni, da bi bila sanacija ob drugačni vladi precej bolj uspešna.

Finančne obljube in realnost proračuna

Golob je v svojih nagovorih poudarjal, da bo vlada zagotovila zadostna finančna sredstva za obnovo. V proračunu za leto 2023 je bilo za sanacijo namenjenih 600 milijonov evrov, za 2024 1,1 milijarde evrov, za 2025 pa še dodatnih 500 milijonov evrov. Skupno je vlada obljubila več kot dve milijardi evrov neposrednih sredstev za poplavno obnovo. Vendar je bil proračunski primanjkljaj deloma posledica teh izdatkov, kar je dodatno obremenilo državno blagajno. Golob je sicer trdil, da bi bil proračun v skladu s fiskalnimi pravili, če ne bi bilo poplav, a kritiki menijo, da je vlada slabo upravljala z razpoložljivimi sredstvi.

Poleg tega je vlada obljubljala tudi povečane investicije v znanost, raziskave in inovacije, ki naj bi dolgoročno zagotovile sredstva za soočanje s podnebnimi izzivi. Spomnimo, Golob je v Združenih narodih razkril, da Slovenija razvija napreden visokotehnološki sistem, ki bo v prihodnje napovedoval poplave in pot poplavne vode. Po domače povedano, pompozno je napovedal spremljanje vremena na način, kakršnega poznamo že danes.

Foto: sta

Kritike na družbenih omrežjih in v medijih

Na družbenih omrežjih so se pojavljale vse glasnejše kritike vlade. Na primer, uporabniki na platformi X so izpostavljali primere družin, ki še vedno nimajo domov, in obtoževali Goloba, da se bolj ukvarja z mednarodnimi potovanji kot z domačimi problemi. Opozicija je večkrat poudarila, da so Golobove obljube “samozavestne besede brez rezultatov”, kar je odražalo splošno razpoloženje dela javnosti. Kako uspešno je njihovo delovanje v ozadju, kaže tudi primer iz začetka letošnjega leta, ki ga je navedel uporabnik na X: “Kličem 114 @vladaRS. Vprašam, kdaj naj bi bila rešena moja vloga za po poplavna sredstva. Ne vedo, ker sedaj je prioriteta cca 40 hiš, ki so jih vrnili s seznama za rušitev. Potem pa se bodo lotili naših vlog, ki jih bo več kot 7000. Tu pa morajo pregledati vse račune, vse transakcije, vsa zavarovanja… Verjetno bodo končali do leta 2030, tako da lahko plešemo…”

Takole poteka popoplavna obnova👇👇👇 https://t.co/8Osc7SNhf8

— Traven Bine 🇸🇮🚴 (@BineTraven) January 18, 2025

Solidarnost, ki jo je Golob izpostavljal kot ključno vrednoto, je bila v času poplav resnično vidna – a večinoma med prostovoljci, gasilci in prebivalci, ki so si pomagali med seboj. Država pa je kljub visokoletečim obljubam pogosto zaostajala. Ob obletnici poplav se zato zastavlja vprašanje: Bo vlada končno prisluhnila kritikam in pospešila obnovo ali pa bomo priča vedno večji samohvali in neizpolnjenim obljubam?

T. B.