Velenjčani vabijo na nov shod za preimenovanje Titovega trga

V Velenju bo potekalo novo zborovanje, na katerem bodo organizatorji in udeleženci zborovanja pozvali k umiku spomenikov komunističnih obeležij. Na shod vabijo vse, ki v “srcu dobro mislijo” in tudi govornike iz drugih delov Slovenije, ki so pripravljeni spregovoriti o spornih poimenovanjih v njihovih mestih. 

“Pred nami je že september in 6. 9. 2025 ob 11. uri se ponovno vidimo v Velenju pred občino na “Mestnem” trgu. S sprejeto Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je sprejel Evropski parlament, smo tudi iz Evrope dobili potrditev, da spomeniki oseb, kot sta Tito in Kardelj, ne morejo biti več na javnih mestih, prav tako tudi takšna poimenovanja ulic in trgov v Sloveniji,” piše Andrej Jevšenak, organizator shoda.

Vabijo tudi vse, ki so pripravljeni javno spregovoriti o spornih poimenovanjih v slovenskih mestih, kot je na primer Titov most v Mariboru, ki bi ga lahko preimenovali v Maistrov most ali pa v Pučnikov most.

Zadnje zborovanje je potekalo prejšnji mesec, ko so pozvali k simbolni prenovi mesta Velenje, da bi to lahko postalo “normalno evropsko mesto”. Trdijo, da javne površine ne bi smele nositi imen brez vsebine ali celo z razdiralnim zgodovinskim ozadjem, temveč bi morale nositi imena, ki skupnost združujejo. Zato ob 150. obletnici Premogovnika Velenje predlagajo, da bi se ta preimenoval v Trg rudarjev. Takšno poimenovanje bi odsevalo njihovo skupno zgodovinsko dediščino in hkrati počastilo rudarje, ki so garali v rovih pod Velenjem.

Bodo prebivalci Velenja le zbrali pogum in preimenovali Titov trg?
(Foto: Bor Slana/BOBO)

Ni vsa zgodovina vredna spomina
V preteklosti so se zagovorniki obstoječega poimenovanja Titov trg izgovarjali, da ta odseva del slovenske zgodovine. A argument ni ravno smiseln, kot je v govoru na prejšnjem shodu opozoril Borut Korun, sicer tudi kolumnist Demokracije.

“Spomenike postavljamo zato, da – kot že beseda pove – se koga ali česa spominjamo. Spominjamo pa se tega, kar je spomina vredno. Slovenci bi se morali torej spominjati naših pomembnih mož naše slovenske preteklosti, ljudi, ki so delali za naš narod. Če bi ne bilo tako, bi Slovenci postavljali spomenike vsem tistim, ki so nam kdaj vladali. Od Karla Velikega preko Franca Jožefa, kralja Aleksandra, Mussolinija in Hitlerja bi se jih nabralo kar veliko. Tisti, ki pravijo, da morajo spomeniki ostati zaradi zgodovine, torej nimajo prav. Spomenike naj imajo tisti, ki so spomina in spomenika vredni,” je na shodu povedal Korun.

Takšnega spominjanja pa Josip Broz Tito zagotovo ni vreden, saj je prav on, kot vodja jugoslovanskih komunistov, ključno soodgovoren za množično med- in povojno nasilje na naših tleh. Spomin naj si zato ne zasluži javnih obeležij, temveč bi moral služiti predvsem kot opozorilo, naj se najbolj krvavo obdobje naše zgodovine nikoli ne ponovi.

“Zakaj bi mi – Slovenci častili takega človeka? Zasluži si kvečjemu prostor v kaki zaprašeni temni muzejski sobi ali v muzejskem magazinu. Odstranimo ga iz tega trga in odstranimo ga iz našega spomina,” je na zadnjem zborovanju zaključil Korun.

Ž. K.