Več denarja, manj skrbi? Ne vedno – zakaj več denarja ne utiša vedno glave?

Več denarja človeku pogosto prinese več miru, vendar predvsem zato, ker zmanjša negotovost. Največja razlika se pokaže tam, kjer ni več stalnega preračunavanja, ali bo dovolj za položnice, hrano, najemnino ali nepričakovan strošek. Ko so osnovne potrebe pokrite, dodatni dohodek še vedno lahko izboljša počutje, a precej manj neposredno kot prej. Zato odgovor ni preprost da ali ne, ampak prej: odvisno, kaj človeku danes najbolj jemlje mir.

Zakaj denar tako močno vpliva na občutek miru?

Denar v vsakdanjem življenju najprej ni vprašanje prestiža, ampak varnosti. Če človek ne ve, ali bo brez težav pokril osnovne stroške, je pod pritiskom, ki ni abstrakten, ampak zelo konkreten. WHO med dejavnike tveganja za slabše duševno zdravje uvršča tudi finančno nestabilnost, izgubo dela in negotovost zaposlitve. Prav zato je pri nižjih dohodkih povezava med denarjem in občutkom miru pogosto zelo močna: dodatni denar ne pomeni razkošja, ampak manj strahu.

Foto: Mir

To pojasni tudi del razprave, ki jo že leta vodijo raziskovalci na področju počutja in dohodka. Daniel Kahneman in Angus Deaton sta v vplivni raziskavi pokazala, da višji dohodek izboljša oceno lastnega življenja, medtem ko vpliv na vsakodnevno čustveno počutje ni povsem linearen. Matthew Killingsworth je pozneje pokazal, da se pri mnogih ljudeh doživeto blagostanje zvišuje tudi pri višjih dohodkih. Skupna analiza Killingswortha, Kahnemana in Barbare Mellers je nato pokazala, da sta lahko pravilna oba pogleda: pri večini ljudi višji dohodek pomeni večje blagostanje, pri delu najmanj srečnih pa se učinek po določeni točki bolj umiri.

Kdaj več denarja dejansko pomaga?

Najbolj pomaga takrat, ko rešuje osnovno negotovost. Če nekdo živi iz meseca v mesec, nima rezerve in ga že manjši izredni strošek spravi v težave, dodatni dohodek skoraj vedno pomeni bolj miren vsakdan. V takem položaju si človek z denarjem ne “kupi sreče”, ampak nekaj veliko bolj oprijemljivega: manj nočnega premlevanja, manj odlašanja z nujnimi stroški in več občutka, da življenje ni ves čas na robu. To je tudi najbolj prizemljen odgovor na vprašanje iz naslova.

Pomaga tudi takrat, ko se denar spremeni v več nadzora nad časom. Raziskave o počutju kažejo, da ni pomembno le, koliko nekdo zasluži, ampak tudi, kaj mu ta dohodek omogoča. Če višji prihodek pomeni, da si lahko človek olajša del vsakodnevnega bremena, si ustvari rezervo ali zmanjša občutek, da ga ena težava lahko podre, je učinek na mir pogosto večji kot pri goli potrošnji. V praksi to pomeni, da je za marsikoga bolj pomembno “imam nekaj prostora za dihanje” kot pa “lahko si privoščim še eno stvar”.

Foto: Simbolična slika življenja iz mesca v mesec

Primer iz resničnega življenja je preprost, dve osebi dobita enako povišico, prva si z njo prvič ustvari nekaj mesecev finančne rezerve in ji ob okvari avtomobila ni treba takoj v dolg. Druga je že prej živela brez večjih finančnih skrbi in ji dodatni denar pomeni predvsem udobnejše nakupe. Pri prvi bo učinek na mir skoraj gotovo večji. Ne zato, ker denar pri drugi ne bi imel nobene vrednosti, ampak ker pri prvi odpravi precej bolj nujen problem. To je v praksi pogosto pomembnejše od same višine zneska.

Kdaj ga je več, miru pa ne?

Več denarja ne prinese nujno več miru tam, kjer glavni vir nemira ni finančen. Človek je lahko dobro plačan, a kronično utrujen, preobremenjen, osamljen ali v odnosu, ki mu jemlje občutek stabilnosti. OECD pri merjenju kakovosti življenja zato ne spremlja le prihodka, ampak tudi zdravje, socialne vezi, stanovanjske razmere, ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter subjektivno zadovoljstvo z življenjem. To je pomemben popravek preveč poenostavljeni misli, da višja plača sama po sebi pomeni bolj spokojno življenje.

V praksi se pogosto zgodi še nekaj drugega: z višjimi prihodki rastejo tudi pričakovanja. Višji standard lahko pomeni dražje stanovanje, več obveznosti, več primerjanja z drugimi in večji strah pred tem, da bi doseženo raven izgubil. Človek objektivno zasluži več, subjektivno pa se ne počuti veliko bolj varno. Zato vprašanje ni samo, koliko denarja imaš, ampak tudi, kakšen življenjski ritem moraš zanj vzdrževati in koliko tega denarja gre v resnici za več stabilnosti. To je eden od razlogov, da med prihodkom in mirom ni avtomatične enačbe.

Ali je slika v Sloveniji kaj drugačna?

Slovenija je po nekaterih evropskih kazalnikih v razmeroma dobrem položaju. Eurostat navaja, da je bila stopnja hude materialne in socialne prikrajšanosti v Sloveniji leta 2024 pri 1,8 odstotka, kar je bilo najnižje v EU. To je pomemben podatek, ker kaže, da je pri nas delež ljudi v najtežji materialni stiski manjši kot v večini drugih držav članic. Vendar tak podatek še ne pomeni, da se vsi počutijo finančno varne ali da denar pri nas ni pomemben vir stresa. Povprečje države in občutek posameznika nista ista stvar.

Prav zato je lokalni kontekst pomemben. Tudi v državi z razmeroma ugodnimi povprečji je občutek miru zelo različen med najemnikom v večjem mestu, upokojencem z nizkimi prihodki, mladim parom z otroki ali posameznikom brez večjih obveznosti. Denar nima enake teže za vse, ker tudi stroški življenja niso enaki za vse. V slovenskem in širšem evropskem prostoru zato bolj kot vprašanje “ali denar prinese mir” drži vprašanje “komu, kdaj in pri čem ga prinese največ”.

Kaj je pri tem vprašanju najlažje narobe razumeti?

Najpogostejša napaka je, da se tema postavi kot izbira med dvema skrajnostma. Ena pravi, da denar ne pomeni nič. Druga, da pomeni skoraj vse, oboje je preveč poenostavljeno. Raziskave precej dosledno kažejo, da je dohodek pomemben, zlasti tam, kjer zmanjšuje negotovost, vendar je blagostanje širše od same plače. Zdravje, odnosi, varnost, nadzor nad časom in občutek smisla ostajajo pomembni tudi takrat, ko ima človek finančno stanje že razmeroma urejeno.

Foto: Urejeno finančno stanje

Bolj pošten odgovor zato ni, da denar kupi mir, ampak da pogosto kupi pogoje, v katerih je mir lažje dosegljiv. Če danes človeka najbolj teži finančna negotovost, mu bo več denarja zelo verjetno prineslo več miru. Če pa so glavni problem izgorelost, slab odnos ali občutek, da je življenje povsem brez nadzora, sama višja plača običajno ne bo dovolj. Denar je pomemben, včasih odločilen, ni pa edini temelj mirnega življenja.

Kaj si je vredno zapomniti?

Več denarja pogosto prinese več miru, dokler zmanjšuje strah pred osnovno negotovostjo. Ko je ta del življenja bolj urejen, začnejo večjo vlogo igrati drugi dejavniki: zdravje, odnosi, čas in občutek, da človek stoji na trdnih tleh. Prav zato vprašanje ni samo, koliko denarja imaš, ampak kaj ti ta denar v resnici omogoča.

Pripravil: J.P.

Vir: PNAS, WHO, OECD, Eurostat.