V Trst prihaja razstava o slovitem avtorju, ki si ga lasti desnica

Nekdanja tržaška ribarnica je že vrsto let prizorišče raznovrstnih razstav, ki občasno odsevajo tudi »politične« vzgibe mestne vlade. Po megalomanski razstavi izpred nekaj let, posvečeni pesniku in pisatelju, okupatorju Reke ter vojnemu obsedencu Gabrieleju D’Annunziu - tržaška občina jo je priredila ob stoletnici zasedbe kvarnerskega mesta, obenem pa je razlagala, da se »vateju«, ki so mu takrat tudi postavili kip na Borznem trgu, klanjajo, ker je bil velik književnik - sredi septembra v razkošen razstavni prostor na nabrežju prihaja Tolkien. Uomo, professore, autore (Tolkien. Človek, profesor, avtor), razstava, posvečena angleškemu pisatelju in jezikoslovcu Johnu Ronaldu Reuelu Tolkienu, očetu znamenite sage Gospodar prstanov in še mnogih drugih fantazijskih del.

Tolkiena smo uvodoma postavili ob bok D’Annunziu ne zato, ker bi ju družila kakršna koli umetniška podobnost, kaj šele teža, pač pa zato, ker gre v obeh primerih za avtorja, ki sta zelo pri srcu italijanski desnici. Ob rimski razstavi so se o italijanski specifičnosti, da si skrajna desnica »lasti« Tolkiena in ga kuje v zvezde kot domnevnega zagovornika tradicionalnih in krščanskih vrednot, kritično razpisali tudi neitalijanski mediji, med temi The New York Times in Politico iz ZDA, britanski The Guardian in še kdo.

Navezanost italijanskih neofašistov na Tolkiena sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je misovski podmladek Fronte della Gioventù začel prirejati festivale z glasbo in debatami, za katere so izbrali ime Campo Hob bit. Prirejali so jih vse do devetdesetih let. Tam so začeli tudi tkati svojevrstno interpretacijo Tolkienovih sporočil.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.