Minister Logaj predstavil novosti šolskega leta 2025/2026

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je na 11. konferenci ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu pri Kranju predstavil obsežen nabor novosti, ki jih prinaša začetek šolskega leta 2025/2026. V osnovne šole bo 1. septembra vstopilo 190.001 učencev, od tega 19.935 prvošolcev, medtem ko bo v srednješolske programe vpisanih približno 88.000 dijakov, od tega 25.064 novincev, so sporočili z ministrstva.

»Sistemske in programske spremembe, ki so bile v zadnjem obdobju sprejete na podlagi temeljitega strokovnega razmisleka in posvetovanja s širokim krogom deležnikov, so dobra osnova za krepitev sodobnega, odpornega in trajnostno naravnanega sistema vzgoje in izobraževanja. Verjamem, da bo dosledno uvajanje sprememb s strani vseh sodelujočih v sistemu vzgoje in izobraževanja prispevalo k večjemu zadovoljstvu in doseganju ciljev na vzgojnem in učnem področju,« je ob predstavitvi dejal minister Logaj.

Na ministrstvu so kot osrednjo novost izpostavili posodobljen Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki velja od 15. julija 2025. Zakon uvaja člen, ki zagotavlja stabilno financiranje slovenskega šolskega sistema. Sredstva za razvoj in investicije se bodo od 1. januarja 2027 povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP) letno, dokler ne bo dosežena ciljna vrednost 0,5 odstotka BDP.

Kot so pojasnili na ministrstvu, zakon omogoča tudi širše vlaganje v premoženje šol. V praksi to pomeni, da bodo v zavode za učence s posebnimi potrebami, glasbene šole in osnovne šole s prilagojenim programom lahko vlagale tudi sosednje občine, ne le občina ustanoviteljica. Takšni zavodi pogosto delujejo kot regijski in jih obiskujejo otroci iz več občin.

Kadrovske spremembe in napredovanja

Zakon uvaja tudi novosti, namenjene lajšanju kadrovskih težav. Kot so navedli na ministrstvu, se uvaja možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu, največ za petino delovnega časa za obdobje enega leta. Ukrep je namenjen zagotavljanju fleksibilnosti in delni razbremenitvi pomanjkanja kadra.

Poleg tega zakon prvič odpira možnost napredovanja strokovnim delavcem, ki doslej niso imeli te pravice, med drugim laborantom in inštruktorjem praktičnih vsebin. »Na ta način se zagotavlja enakopraven položaj strokovnih delavcev v kariernem napredovanju,« so poudarili na ministrstvu.

Spremembe pri ravnateljih

Med pomembnimi spremembami ministrstvo navaja tudi novosti pri imenovanju ravnateljev. Postopek se bo po novem izvajal enofazno – minister bo soglasje o imenovanju podal po končanem postopku na svetu zavoda. To soglasje bo lahko zavrnil zgolj ob ugotovljenih nepravilnostih v postopku ali ob obstoju določenih razrešitvenih razlogov.

Poleg tega so zdaj natančneje opredeljeni tudi razlogi za razrešitev ravnatelja. Kot so dodali na ministrstvu, ima minister možnost v izjemnih primerih sam razrešiti ravnatelja, če svet zavoda tega ne stori, denimo ob pravnomočno ugotovljenih kršitvah zakona, neizvrševanju sodnih odločb ali ob ugotovitvah računskega sodišča o hudih kršitvah.

Zakon poleg tega kot uradni jezik v sistem umešča slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih, kar je usklajeno z ustavo.

Prenovljen kurikulum za vrtce

Na področju predšolske vzgoje ministrstvo kot največjo novost izpostavlja začetek izvajanja prenovljenega Kurikuluma za vrtce. Novi dokument bo začel veljati 1. septembra 2025 in predstavlja prvo celovito prenovo po letu 1999.

Kot so pojasnili na ministrstvu, prenovljeni kurikulum vključuje sodobna izhodišča, temelječa na zgodnjem učenju, igri kot ključnemu sredstvu razvoja in večji vključenosti staršev. Poudarek je tudi na gibalnem razvoju otrok in vključevanju tveganih iger, ki krepijo samozavest in samostojnost. Dokument zagotavlja večjo individualizacijo in diferenciacijo ter posebno podporo pri vključevanju otrok iz različnih kulturnih in socialnih okolij.

Prenovljena različica kurikuluma je pripravljena tudi za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Ta prinaša specialnopedagoška priporočila za otroke z razvojnimi zaostanki, kognitivnimi ali telesnimi ovirami, motnjami v sporazumevanju in dolgotrajnimi boleznimi. »Poudarek je na razvoju komunikacijskih veščin, socialnih interakcij in izražanja čustev,« so navedli na ministrstvu.

Ob tem v državnem zboru poteka postopek sprejemanja novele Zakona o vrtcih, s katero se krepi vloga javne mreže vrtcev.

Novosti v osnovnih šolah

S 1. septembrom se bo v koncept razširjenega programa vključilo dodatnih 80 osnovnih šol, tako da bo skupno sodelovalo 224 od 457 šol, so pojasnili na ministrstvu. Postopno bodo vključene vse osnovne šole do šolskega leta 2028/2029.

Veljati bo začel tudi prenovljeni Zakon o osnovni šoli. Ena od ključnih sprememb je omejitev uporabe osebnih elektronskih naprav. Te bodo učenci lahko uporabljali le, če bodo nujne za pouk ali iz zdravstvenih razlogov, sicer pa bodo šole morale določiti pravila hrambe in začasnega odvzema.

Novela spreminja tudi koncept vzgojnega delovanja. Samostojni vzgojni načrt se ukinja, njegove vsebine pa bodo vključene v letni delovni načrt. Posodobljena pravila šolskega reda bodo morala šole sprejeti do 1. novembra 2025, pri čemer bodo vsebovala natančnejša določila glede reda, varnosti, uporabe elektronskih naprav in ravnanja ob kršitvah.

Kot so navedli na ministrstvu, novela natančneje določa pogoje za izrek vzgojnega opomina, ki bo veljal dvanajst mesecev in se bo prenašal v naslednje šolsko leto. V skrajnem primeru se lahko učencu, ki resneje ovira pouk, zagotovi drugačna oblika izobraževalnega dela ali celo prešolanje. Urejajo se tudi postopki vpisa, opravičevanja odsotnosti in ocenjevanja, vključno z ugovorom na obvestilo o zaključnih ocenah.

Posebna pozornost je namenjena učencem romske skupnosti z dodatnimi urami slovenskega jezika. Za otroke s posebnimi potrebami in zdravstveno ogrožene otroke bodo pri šolskih prevozih zagotovljeni spremljevalci, so še dodali na ministrstvu.

Spremembe v srednjih šolah in pri maturi

Med pomembnimi novostmi v srednjih šolah ministrstvo izpostavlja prenovljeni Zakon o maturi, ki je začel veljati julija 2025. Spremembe se bodo prvič uveljavile v šolskem letu 2030/2031, že letos pa se kandidati vpisujejo v programe po novih pravilih.

Kot so pojasnili na ministrstvu, zakon omogoča uvedbo petpredmetne poklicne mature za dijake, ki želijo nadaljevati študij na univerzitetnih ali enovitih magistrskih programih. Ti bodo poleg strokovnih predmetov opravljali maturo iz matematike, tujega jezika in učnega jezika na ravni splošne mature. Na šolah bodo zagotovljene dodatne učne ure, da bi dijaki lažje dosegli zahtevane standarde znanja.

Hkrati se izenačujejo možnosti opravljanja mature v dveh delih, kar kandidatom poklicne mature omogoča ne le popravljanje negativnih ocen, ampak tudi izboljševanje ocen predmetov, so dodali na ministrstvu.

V pripravi je še sprememba pravilnika o maturi za kandidate s posebnimi potrebami. Ta bo veljal že od septembra 2025 in se bo uporabljal že pri maturi v letu 2026. Po predlogu bodo do prilagoditev upravičeni tudi kandidati, ki so imeli v zadnjih letnikih prilagoditve na šoli, četudi nimajo odločbe o usmeritvi. Državna komisija bo določila seznam drobnih pripomočkov, kot so čepki, barvne folije ali brisačke, ki jih lahko odobri maturitetna komisija.

Miha D. Kovač

Foto: Matija Sušnik DZ/fotografija je simbolna