V pripravah na odprtje novega egiptovskega muzeja restavriranje Tutankamonovih zakladov

V Egiptu se tudi z restavriranjem Tutankamonovih zakladov pripravljajo na odprtje velikega arheološkega muzeja v bližini piramid v Gizi. Odprtje je bilo predvideno julija, a so ga zaradi napetosti med Izraelom in Iranom preložili. V muzeju bodo razstavili približno 5000 predmetov iz Tutankamonove grobnice, tudi svetovno znano posmrtno zlato masko.

Odkar je britanski arheolog Howard Carter leta 1922 odkril nepoškodovano grobnico, bodo zakladi faraona Tutankamona v posebnem krilu muzeja prvič v zgodovini razstavljeni skupaj. Mumija Tutankamona, ki je vladal Egiptu med letoma 1332 in 1323 pr. n. št., ostaja na prvotni lokaciji v Dolini kraljev v Luksorju, v Velikem egipčanskem muzeju bo mogoče videti njeno virtualno repliko.

Predmete iz Tutankamonove grobnice v nov muzej selijo iz več muzejev in skladišč, med drugim iz Egipčanskega muzeja na trgu Tahrir, muzeja v Luksorju in grobnice same. Ekipa restavratorjev jih najprej natančno fotografirala, opravili so rentgensko analizo ter testirali materiale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Seznaniti smo se morali s stanjem vsakega kosa posebej – plastmi zlata, lepilom, strukturo lesa,” je za AFP povedal restavrator Eid Mertah iz Egipčanskega muzeja. Krhke kose so stabilizirali z japonskim papirjem in lepili, ki so reverzibilna in minimalno invazivna.

Metode, ki so jih restavratorji uporabili v času odkritja, so bile namenjene zaščiti predmetov, vendar danes, več kot stoletje po odkritju, restavratorjem predstavljajo izziv. Ena takšnih je voščena obloga, ki je sicer pripomogla k ohranitvi predmetov, vendar se je v desetletjih nanjo naložila umazanija, zato se je zmanjšal lesk zlata.

V projekt restavriranja se je vključila tudi Japonska, ki je v obliki posojila zagotovila 800 milijonov dolarjev (682 milijonov evrov) in tehnično podporo, poroča AFP. Egiptovski konservatorji, številne so usposabljali japonski strokovnjaki, so delovali v 19 laboratorijih. Kot ena najzahtevnejših za konserviranje se je izkazala pozlačena krsta iz Tutankamonove grobnice v Luksorju.

Veliki egipčanski muzej bo največji muzej starodavne egipčanske civilizacije na svetu. Obsega 50 hektarjev in je po besedah direktorice muzeja Gihane Zaki dvakrat večji od pariškega Louvra in newyorškega Metropolitanskega muzeja ter dvainpolkrat večji od Britanskega muzeja, je nedavno poročala AFP.

Odprtje muzeja je bilo v preteklih letih večkrat preloženo zaradi politične nestabilnosti, pandemije covida-19 in drugih razlogov. Nazadnje so ga preložili zaradi vojne med Iranom in Izraelom.