V Potočarih ob 30. obletnici genocida v Srebrenici obsodbe njegovega zanikanja (dopolnjeno)

V spominskem centru v Potočarih so udeleženci spominske slovesnosti ob 30. obletnici genocida v Srebrenici danes izrazili odločno obsodbo zanikanja genocida in priznali odgovornost mednarodne skupnosti zanj. Na verskem obredu so pokopali sedem žrtev genocida, med katerimi sta bila najmlajša dva 19-letnika, najstarejša pa 67-letnica.

Obreda se je udeležila nepregledna množica ljudi v belem, žalujočih svojcev in drugih, ki naj bi jih bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij več deset tisoč.

Pred tem so se številni visoki predstavniki v prostoru nekdanje tovarne akumulatorjev poklonili več kot 8000 bošnjaškim žrtvam, ki so jih julija 1995 ubile enote vojske Republike Srbske.

Predstavniki EU so zavrnili in obsodili zanikanje, izkrivljanje ali zmanjševanje pomena genocida v Srebrenici ter poveličevanje vojnih zločincev. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob poklonu žrtvam v govoru izpostavila dolžnost, da se spominjamo genocida in zoperstavljamo sovraštvu, zanikanju genocida in poveličevanju vojnih zločincev.

“Nismo pozabili. Nikoli ne bomo,” je poudarila in genocid označila za globoko brazgotino v zgodovini Evrope. “Počastimo žrtve Srebrenice tako, da branimo pravice, za katere so bili prikrajšani,” je dejala.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je pozval BiH k skupni poti z EU do sprave in gradnji skupne prihodnosti v EU. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v pisni izjavi priznala odgovornost Evrope, ker pred 30 leti ni preprečila in ustavila genocida. “Prav tako ne bomo nikoli dovolili, da se zgodovina piše na novo,” je poudarila.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je pozval k ohranitvi dostojanstva žrtev tudi z odločnim nasprotovanjem zanikanju genocida. Dodal je, da je to najmanj, kar lahko stori mednarodna skupnost, potem ko ni delovala bolj odločno in preprečila genocida. Pozval je k ohranitvi daytonskega mirovnega sporazuma kot temelja miru v BiH, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Član predsedstva BiH Denis Bećirović je po poročanju sarajevskega portala Klix opozoril na to, da se že 30 let po genocidu borijo za resnico in pravico o njem ter proti njegovemu zanikanju. Kot eno od resnic je izpostavil vpletenost beograjskih oblasti in Slobodana Miloševića v agresijo na BiH in genocid.

Opozoril je, da ideologija in politika, ki so privedle do genocida, še vedno ogrožajo BiH. Pri tem je izpostavil vnovično diskreditacijo Bošnjakov na Zahodu. Zahvalil se je državam, ki so podprle resolucijo ZN, s katero so razglasili mednarodni dan spomina na srebreniški genocid.

Za to se je zahvalila tudi predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić, ki je opozorila, da svet in Evropa tolerirajo, medtem ko že 30 let poslušajo laži, gledajo sovraštvo in poveličevanje vojnih zločincev. Opozorila je tudi na delitve. “Evropa, zbudi se! 21. stoletje je. Namesto pravice se je začel zbujati fašizem,” je opozorila.

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je v govoru izpostavil, da sta bili Hrvaška in BiH žrtvi agresije Miloševićevega režima. Spomin na Srebrenico pomeni tudi univerzalno sporočilo, da se ne sme nikoli več zgoditi podoben zločin, je dejal in poudaril, da je spravo mogoče graditi samo na resnici in pravici.

Na slovesnosti je v imenu generalnega sekretarja ZN govorila njegova pomočnica za politična in mirovna vprašanja Rosemary Di Carlo, govoril je tudi glavni tožilec mehanizma ZN za mednarodna kazenska sodišča Serge Brammertz.

Z video sporočilom se je oglasil generalni sekretar Nata Mark Rutte. Dejal je, da po posredovanju za konec vojne leta 1995 zavezništvo ostaja garant varnosti BiH. Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp pa se je v imenu Nizozemske znova opravičil za neuspeh mirovnih sil ZN pri zaščiti Srebrenice. Posebno sporočilo solidarnosti z družinami žrtev je poslal britanski kralj Karel III., med navzočimi je bila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Komemoracije v Potočarih se je udeležilo tudi več kot 6000 ljudi, udeležencev pohoda miru, ki so v treh dneh prehodili pot, na kateri je na t. i. maršu smrti julija 1995 okoli 15.000 Bošnjakov iz Srebrenice po padcu te enklave poskušalo priti do ozemlja pod nadzorom vojske BiH pri Tuzli. Takrat jih je preživela samo tretjina.

Spominska slovesnost je potekala na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov. Do 19. julija so jih pobile najmanj 8372, večinoma moških in dečkov, okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH.

V spominskem centru je bilo do danes pokopanih 6765 žrtev genocida, 250 pa na željo svojcev na pokopališčih po državi. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še iščejo.

Danes se žrtev genocida spominjamo tudi z mednarodnim dnevom spomina. Dan žalosti je v Federaciji BiH, v drugi entiteti BiH Republiki Srbski, kjer leži Srebrenica, pa ne, saj oblasti v Banjaluki in v Beogradu pokola v Srebrenici ne priznavajo za genocid.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je danes na omrežju X v imenu državljanov Srbije izrazil sožalje družinam bošnjaških žrtev “grozljivega zločina v Srebrenici” in izrazil prepričanje, da se podoben zločin ne bo nikoli več ponovil. “Preteklosti ne moremo spremeniti, moramo pa spremeniti prihodnost,” je zapisal v angleščini.