V ljubljanskem botaničnem vrtu predstavili pridobitev novih tropskih rastlin

Na predstavitvi letošnjih projektov Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so sodelavci vrta izpostavili sodelovanje z malezijskim veleposlaništvom, v okviru katerega so pridobili tropske rastline, in indijskim, s katerim so pripravili razstavo o ajurvedskih rastlinah. Predstavili so tudi ozelenitev nadstrešnic ljubljanskih avtobusnih postaj.

Na predstavitvi letošnjih projektov vrta ob 215-letnici vrta je vodja vrta Jože Bavcon pojasnil, da je bilo pridobivanje rastlin v 18. stoletju, ko je Karel Zois postavil prvi botanični vrt na Slovenskem, precej lažje. “Ta je lahko v Trst naročil celo ladjo rastlin, ki jih je nato zasadil, a to danes ni več mogoče,” je dejal.

Izmenjava rastlin med celinami je zaradi različnih konvencij vse težavnejša, zato poskušajo v vrtu navezati neposredne stike s posameznimi oddaljenimi državami za pridobitev novih zanimivih rastlinskih vrst, je dodal Bavcon.

Kot je povedala sodelavka vrta Blanka Ravnjak, so letos preko malezijskega veleposlaništva v Slovenijo pripeljali več tropskih vrst. Rastline je po dolgotrajnem postopku v Slovenijo pomagal pripeljati častni konzul Malezije Anton Papež.

Rastline so v Slovenijo prišle izčiščene, v njih ni bilo drugih organizmov, danes pa so že posajene v loncih poleg ostalih rastlin. Kot je dodal Papež, pa je zaradi dolgotrajnosti postopka več rastlin odmrlo. Ravnjak je dodala še, da se za izmenjavo tropskih rastlin dogovarjajo tudi z brazilskim veleposlaništvom.

Vzpostavili so tudi sodelovanje z indijskim veleposlaništvom, s katerim so pripravili trajno razstavo o ajurvedskih rastlinah v počastitev praznika luči in pripravili knjigo o vpetosti indijskega veleposlaništva v Slovenijo.

Vrt v mednarodnem projektu Wollemi Pine Metacollection še naprej sodeluje s sydneyjskim botaničnim vrtom. V okviru projekta spremljajo šest rastlin volemije, ki v vrtu zelo dobro napredujejo, je dejala Ravnjak. V okviru projekta so izdali tudi elektronsko knjigo o tridesetletnici opisa iglavca. V reviji Proteus pa so objavili intervju z Wynom Jonsom, ki je sodeloval pri odkritju in opisu rastline.

Bavcon je izpostavil še, da vrt Mestni občini Ljubljana že več let svetuje pri vzpostavljanju zelene infrastrukture. Pomagali so pri ozelenitvi nadstrešnic ljubljanskih avtobusnih postajališč, na katere so zasadili kraške rastline, ki so jih vzgojili v vrtu. Do zdaj so ozelenili že 56 nadstrešnic. “Nadstrešnice so zdaj sicer povsem suhe, a bodo z dežjem ozelenele, saj na njih rastejo rastline, ki so navajene na sušo,” je dejal.

Kot je navedla doktorska študentka na ljubljanski biotehniški fakulteti Katja Malovrh, si je v prvi polovici leta botanični vrt ogledalo kar 6000 obiskovalcev vseh starostnih skupin. Dodala je, da so v vrtu letos potekala tudi praktična usposabljanja študentov iz Francije in Turčije. Poleg teh neposrednih izobraževanj pa so pripravili še raziskovalne beležnice, preko katerih lahko obiskovalci sami raziskujejo in usvojijo znanje o vrtu, je pojasnila.