Ministrica Čalušić pri slovenskih kmetijskih organizacijah v Italiji

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je danes obiskala predstavnike slovenskih kmetijskih organizacij v Italiji. Namen obiska je bil poglobiti sodelovanje z zamejskimi kmeti, prisluhniti izzivom, s katerimi se soočajo, ter izpostaviti pomen programov in ukrepov, s katerimi Slovenija podpira ohranjanje življenja na obmejnih območjih.

Ministrica je obiskala več kmetij na Goriškem in v Benečiji, kjer se je neposredno seznanila z razmerami, izzivi in prizadevanji slovenskih kmetov, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Srečala se je tudi s predsednikom Kmečke zveze Trst Francem Fabcem in člani odbora zveze, ki so ji predstavili največje izzive, s katerimi se soočajo slovenski kmetje v Italiji. Med njimi so posebej izpostavili težave, s katerimi se srečujejo dvolastniki pri obdelovanju kmetijskih površin na obmejnem območju.

Opozorili so tudi na skromen posluh dežele Furlanije-Julijske krajine in ostalih institucij za območje, kjer so prisotni slovenski kmetje. Predlagali so vzpostavitev sklada za razvoj kmetijstva in izpostavili pomen sodelovanja med obema državama.

“Zahvaljujemo se za podporo Kmečki zvezi Trst, saj bi bila ta brez tega v marsičem okrnjena,” je poudaril Fabec. Ta podpora po njegovih besedah med drugim omogoča kmetijsko svetovanje v slovenskem jeziku.

Na srečanju je sodeloval tudi predstavnik v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine Marko Pisani, ki je predstavil vlogo in možnosti politične podpore pri uresničevanju teh prizadevanj.

Ministrica je prisluhnila tudi predstavnikoma krovnih slovenskih organizacij v Italiji – predsedniku Sveta slovenskih organizacij Valterju Bandlju in pokrajinskemu predsedniku Slovenske kulturno-gospodarske zveze Marinu Marsiču -, ki sta predstavila širši pogled na položaj slovenske skupnosti ter izzive na področju podeželja, jezika in medgeneracijskega prenosa znanja. “Kmetijstvo je prva panoga naših ljudi, zato jo je treba negovati,” je poudaril Bandelj.

Tudi ministrica je izpostavila pomembno vlogo tako kmečke zveze, ki predstavlja vez med zamejskimi Slovenci v Italiji in matično domovino, kot koordinacije Agraslomak. “Delo je organizirano, vprašanja so jasna, srečanja so redna in dialog poteka. Le na ta način lahko dosegamo premike in preboj na tem področju,” je dejala.

Ministrstvo za kmetijstvo že vrsto let namenja sredstva za strokovno svetovanje, izobraževanja, posvete in čezmejna srečanja, s čimer aktivno podpira razvoj slovenskega kmetijstva v zamejstvu, so poudarili. V zadnjih letih so sredstva povečali, kar po njihovih besedah omogoča vsebinsko še bogatejše programe, ki poleg neposredne pomoči kmetom ohranjajo tudi slovenski jezik in podeželsko identiteto.

Posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih v kmetijstvo. “Zelo cenimo delo z mladimi, kar smo lahko videli tudi danes na obisku kmetij. Dobro se zavedamo, kako zahtevno je mladim približati kmetijstvo, zato je vsaka spodbuda na tem področju še posebej dragocena,” je dejala ministrica.

Izpostavila je tudi novelo zakona o divjadi in lovstvu, ki je članstvo v slovenskih lovskih družinah omogočila tudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. To po ministričinih besedah pomeni pomembno priznanje in podporo vsem, ki so dejavni v lovstvu in trajnostnem upravljanju narave.