Tretja razvojna os – jug: Poleg gospodarskih posledic bodo oškodovani prebivalci Novega mesta in belokranjskih občin

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine z veliko zaskrbljenostjo sprejema odločbo Upravnega sodišča RS z dne 4. julija 2025, s katero je sodišče ugodilo tožbi Civilne iniciative 3. razvojna os – jug in odpravilo gradbeno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 3. julija 2023, za gradnjo 1. in 2. etape 3. razvojne osi – jug (od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje do priključka Maline) ter ga vrnilo istemu organu v ponovno odločanje.

Ključno pri tem je, da je sodišče tudi izrecno prepovedalo uporabo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v postopku presoje vplivov na okolje. Ugotovilo je namreč, da ta uredba ni v skladu z ustavo, zaradi česar se je v tovrstnih okoljskih postopkih ne sme več uporabljati.

Odločitev sodišča je zelo pomembna, saj je DARS pred kratkim za gradnjo novomeške vzhodne obvoznice od Evropske investicijske banke (EIB) prejel 120 milijonov evrov posojila. EIB je s svojimi svetovalnimi storitvami, vključno s tehnično pomočjo JASPERS, pomagala pri pripravi projekta s sodelovanjem pri študijah izvedljivosti in presojah vplivov na okolje. V sporočilu za javnost je EIB poudaril, da bo načrtovana novomeška vzhodna obvoznica – hitra cesta v dolžini 9,8 kilometra – izboljšala pretočnost prometa, prometno varnost in kakovost zraka v regiji nedaleč od meje s Hrvaško. Prav tako EIB pričakuje, da bo projekt z navezavo na avtocesto A2, ki poteka od severa do juga Slovenije, spodbudil gospodarsko rast na tem območju.

EIB v skladu z zavezami iz načrta podnebne banke še naprej vlaga v cestne projekte, kot je ta v Novem mestu, ki vključuje tudi izgradnjo dobrih šest kilometrov kolesarskih stez ter mostu za kolesarje in pešce čez reko Krko. S tem krepi prizadevanja za spodbujanje čistih oblik prometa in boj proti podnebnim spremembam. EIB tudi navaja, da je novomeška vzhodna obvoznica del slovenskega načrta za trajnostno mestno mobilnost in je skladna s prednostnimi nalogami Evropske unije na področju razvoja infrastrukture in okoljske trajnostnosti.

Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine, ki je v lanskem letu ustvarilo preko 7 milijard prihodkov in je močno izvozno usmerjeno, saj preko 60 % vsega izvozi, je že dlje časa infrastrukturno podhranjeno. Neustrezna prometna povezanost močno omejuje možnosti za nadaljnji razvoj podjetij, zmanjšuje konkurenčnost regije in otežuje vsakodnevne logistične poti. Odločitev sodišča bo neposredno vplivala na upočasnitev investicij v regiji ter poslabšanje poslovnega okolja.

Poleg gospodarskih posledic bodo oškodovani prebivalci Novega mesta in belokranjskih občin, ki bodo še naprej izpostavljeni preobremenjenim in nevarnim cestam, povečanemu tranzitnemu prometu ter slabši dostopnosti do delovnih mest, zdravstvenih in izobraževalnih storitev.

Tretja razvojna os – jug ni zgolj lokalni infrastrukturni projekt, temveč je strateškega pomena za Slovenijo kot tranzitno državo. Trenutno je to ena ključnih povezav proti Hrvaški in naprej proti jugovzhodu Evrope. Vsakršno zadrževanje gradnje neposredno ogroža prometno pretočnost celotnega koridorja in s tem tudi položaj Slovenije kot pomembne prometne tranzitne poti v regiji.

V Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine pozivajo vse pristojne državne institucije, da nemudoma pristopijo k iskanju smiselne in pragmatične rešitve in omogočijo čim prejšnji pričetek gradnje, saj regija več ne zmore nositi bremena infrastrukturne zaostalosti.

Razvojni projekti, kot je 3. razvojna os – jug, morajo temeljiti na uravnoteženem upoštevanju interesov okolja, lokalnih skupnosti in gospodarstva – ob tem pa mora država prevzeti odgovornost za izvajanje strateških infrastrukturnih načrtov. Regija v gospodarstvu zaposluje 27.996 ljudi, samo v lanskem letu so gospodarske družbe v državno blagajno plačale 120 milijonov evrov davka iz dobička.

“Projekt odraža našo podporo trajnostnemu razvoju infrastrukture v Sloveniji,” je povedal podpredsednik EIB Kiriakos Kakuris. “Je del naših širših prizadevanj za izboljšanje mobilnosti in kakovosti življenja prebivalcev Novega mesta in širše regije.”

Za regijo nujno potrebna prometna povezava, ki bi Dolenjsko in Belo krajino končno povezala z osrednjo Slovenijo in širšim evropskim prostorom, se ponovno odmika. Posledice bodo občutile tako lokalne skupnosti kot tudi podjetja, ki delujejo v regiji, so še dodali v Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine.

M. D.