Paradižnik je simbol poletnega vrta. Raste v skoraj vsaki visoki gredi, na vsaki terasi in skoraj na vsakem balkonu. Vendar se tudi pri tej na videz nezahtevni rastlini skrivajo pasti, ki lahko razočarajo še tako izkušenega vrtičkarja.

Rastlina, ki zraste visoko in ponuja obilje sladkih plodov, je hkrati ena najbolj občutljivih na nepravilno nego. Napake se zgodijo že pri izbiri sorte, zalivanju, zastiranju tal in nadzoru škodljivcev. Tudi tisti, ki imajo z vrtom dolga leta izkušenj, lahko nehote naredijo usodno potezo, ki povzroči, da plodovi razpokajo, zgnijejo ali pa jih prehitijo uši in gosenice.

V nadaljevanju je opisanih šest najpogostejših napak pri gojenju paradižnika. Rešitev je pogosto preprosta, a ključna za uspeh.

Rumeni paradižnik

Napačna uporaba ali odsotnost zastirke

Zastirka preprečuje bolezni in ohranja vlago

Paradižnik raste tik nad zemljo. Dežne kaplje ob udarcu v zemljo škropijo naokrog, s tem pa lahko iz prsti prenesejo bakterije, plesni in viruse neposredno na spodnje liste rastline. Brez zaščitnega sloja zastirke so paradižniki bolj izpostavljeni okužbam.

Dve do tri centimetre debele plasti slame ali sena pod rastlinami pomagajo ohranjati tla hladna in vlažna, poleg tega pa preprečijo rast plevela. Rastlina ostaja zdrava, vrtiček pa izgleda bolj urejeno.

Odstranjevanje spodnjih listov kot dodatna zaščita

Spodnje liste, ki se dotikajo zemlje, je smiselno odrezati. Na ta način dež in veter nimata možnosti prenosa patogenov na rastlino. Rez priporočamo do višine okoli 10 centimetrov nad tlemi.

Nepravilno ali neredno zalivanje

Gniloba na dnu plodu je znak težave z zalivanjem

Če na spodnjem delu plodov nastajajo temne udrtine, ne gre za bolezen, temveč za t. i. gnilobo na cvetnem delu. Ta se pojavi zaradi pomanjkanja kalcija – in vzrok za to je v večini primerov nepravilno zalivanje.

V sušnem obdobju je rastlina pod stresom. Korenine ne zmorejo črpati vode in s tem kalcija, ki je nujen za razvoj zdravih plodov. Posledica je poškodba tkiva.

Najboljša praksa je zalivanje pri tleh

Paradižnik potrebuje enakomerno in redno vlago. Najbolje je zalivati dvakrat na teden z večjo količino vode, neposredno pri tleh. Škropljenje po listih je tvegano, saj vlažni listi pomenijo gojišče za plesni.

Preveč gnojila ne pomeni več paradižnika

Dušik spodbuja rast listja namesto plodov

Prepričanje, da paradižnik potrebuje obilno gnojenje, vodi v težave. Gnojila z visoko vsebnostjo dušika sicer spodbudijo rast listja, vendar zmanjšajo nastanek cvetov in s tem plodov. Hkrati bujno listje privablja škodljivce.

Ob sajenju zadostuje nekaj pesti organskega gnojila v sadilno jamico. Nato paradižnik več gnojila ne potrebuje, razen če kaže očitne znake pomanjkanja.

Organska gnojila delujejo počasneje a zanesljiveje

Za razliko od umetnih, ki se hitro razgradijo in izperejo, delujejo organska gnojila počasi in dolgoročno. Rastlina dobi hranila postopoma, kar zagotavlja stabilno rast.

Napačna izbira sorte

Heirloom ni vedno najboljša izbira

Stare sorte paradižnika, znane tudi kot »heirloom«, so v zadnjih letih zelo priljubljene. A imajo eno slabost – niso odporne na številne bolezni, ki prežijo na sodobnih vrtovih. Pogosto zgnijejo še pred zorenjem.

Hibridne sorte so vzgojene z namenom povečanja odpornosti na bolezni, kot so verticilijska uvela (oznaka V), fuzarijska uvela (F), tobačni mozaik (T) in druge.

Hibridi so okusni in zanesljivi

Čeprav imajo stari paradižniki poseben okus, velja dati priložnost tudi hibridom. Danes so mnogi že zelo okusni, poleg tega pa veliko bolj odporni in zanesljivi pri pridelavi. Na vrtovih, kjer so bolezni stalnica, so prava rešitev.

Barvanje paradižnikov

Neopazovanje rastlin in spregledani škodljivci

Rogači in gosenice uničijo rastline v nekaj dneh

Velike zelene gosenice, znane kot paradižnikovi rogači, se prehranjujejo z listi in plodovi. Njihova prisotnost ostane pogosto neopažena – dokler ni že prepozno. Rešitev? Vsak drugi dan preglejte rastline.

Ročno odstranjevanje je najučinkovitejši način. Če imate perutnino, jim gosenice postrezite kot priboljšek.

Škodljivci prihajajo v valovih

Zgodaj poleti so najpogostejše listne uši, kasneje se pojavijo pršice. Če jih opazite dovolj zgodaj, jih lahko odstranite brez uporabe insekticidov – z vodnim curkom ali naravnimi pripravki.

Nepremišljeno sajenje in nepravilna lega

Gneča povzroča bolezni

Paradižnik potrebuje prostor, sonce in zračenje. Gosta zasaditev pomeni več vlage v zraku in večjo verjetnost za širjenje bolezni. Rastline naj bodo posajene vsaj 50 centimetrov narazen, da omogočimo kroženje zraka in dostop svetlobe.

Brez opore rastlina trpi

Paradižnikove rastline brez opore hitro padejo na tla, listi se zmočijo in poškodujejo, plodovi so bolj izpostavljeni škodljivcem. Palice, mreže ali spirale so osnovna oprema za vsakega gojitelja.

Opazovanje, preventiva in doslednost

Paradižnik potrebuje več kot le zalivanje in sonce. Zahteva opazovanje, preventivo in doslednost. Vsakodnevno sprehajanje po vrtu, odstranjevanje spodnjih listov, pravočasno ukrepanje ob znakih težav – vse to je del uspešne paradižnikove zgodbe.

Vrtnarjenje je potrpežljivost. Čeprav si želimo bogate letine že v prvem poskusu, pride največ znanja prav iz preteklih napak. Prav zaradi tega je vsak nov paradižnik na našem krožniku toliko bolj zaslužen.

Če želite rdeč paradižnik, morate zdaj narediti dva pomembna koraka

Objava Teh napak pri gojenju paradižnika si ne sme privoščiti noben vrtičkar se je pojavila na Vse za moj dan.