ARTICLE AD
Vsakdo se srečuje z odločitvami. Nekatere so majhne in hitre, druge pa zahtevajo razmislek, primerjave in pogosto še sodelovanje z drugimi. Odločiti se, katero službo sprejeti, katerega dobavitelja izbrati ali kateri projekt podpreti – vse to so odločitve, ki lahko vplivajo na naš čas, denar, počutje in dolgoročne cilje.
12 preverjenih tehnik za boljše odločitve v službi in življenju
Namesto da bi se zanašali zgolj na občutek ali spontano presojo, lahko uporabimo preverjene metode za odločanje. Te tehnike niso izum moderne psihologije, ampak izhajajo iz prakse – uporabljajo jih v zdravstvu, menedžmentu, izobraževanju in celo na mednarodnih diplomatskih srečanjih.

Analiza prednosti in slabosti
Preprosta metoda za vsakodnevne odločitve
To tehniko je populariziral že Benjamin Franklin. Vzemite list papirja in razdelite stran na dve polovici – prednosti in slabosti. Nato vsakemu argumentu določite pomembnost in primerjajte.
Primer iz prakse: Posameznik razmišlja, ali naj zamenja službo. Na seznam prednosti napiše višjo plačo, bližino doma in bolj prilagodljiv delovni čas. Na seznam slabosti doda manj stabilno podjetje in manjšo ekipo. Ko oceni pomembnost vsake točke, lažje sprejme odločitev.
SWOT analiza
Strategija, ki jo uporabljajo podjetja po vsem svetu
SWOT pomeni: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Pogosto jo uporabljajo podjetja, da analizirajo svojo konkurenčnost ali pripravijo strategijo.
Primer iz prakse: Mala pekarna v notranjosti Slovenije pripravi SWOT analizo pred lansiranjem brezglutenskih izdelkov. Prednosti: lastna proizvodnja, izkušnje. Slabosti: manj znanja o trendih. Priložnosti: rast trga. Nevarnosti: močna konkurenca v mestih.
Odločitvena matrika
Matematika za boljše primerjave
Ta metoda vključuje izbiro kriterijev, njihovo utežitev in točkovanje vsake možnosti. Primerna je, kadar imamo več možnosti in želimo objektivno odločitev.
Primer iz prakse: Učitelj izbere digitalno orodje za e-izobraževanje. Kriteriji: enostavnost uporabe, cena, funkcionalnosti. Vsaki platformi dodeli točke in izračuna končni rezultat. Tako objektivno izbere najboljše orodje.
Tehnika stopničaste lestve
Vključevanje vseh mnenj brez pritiska skupine
Vsak član skupine se postopoma vključi v razpravo. Na začetku razmišlja individualno, nato pa skupaj z drugimi. To zmanjša vpliv dominantnih oseb in izboljša kakovost odločitve.
Primer iz prakse: Projektna skupina v občini načrtuje novo prometno ureditev. Najprej vsak predstavi svoje stališče brez vpliva drugih, nato sledi skupinska razprava. Rezultat je uravnotežena odločitev, kjer so upoštevana vsa mnenja.
Brainstorming, po slovensko “množgančkanje”
Iskanje rešitev brez kritik
Odprta seja idej, kjer so vsi predlogi dovoljeni. Cilj je kvantiteta, ne kvaliteta. Ocene pridejo šele kasneje.
Primer iz prakse: Ekipa tržnikov na fakulteti išče ideje za promocijo dogodka. V 15 minutah zapišejo 40 zamisli. Med njimi je tudi ena, ki postane uspešna kampanja.
Delphi metoda
Zanesljiva metoda za strokovne odločitve
Strokovnjaki odgovarjajo na vprašanja v več krogih, brez neposredne razprave. Anonimnost omogoča neodvisno razmišljanje.
Primer iz prakse: Zdravniški konzilij pri redki bolezni ne najde soglasja. Uporabijo Delphi metodo, kjer vsak član podaja odgovore na diagnostične hipoteze. Po več krogih dosežejo konsenz.
Stroškovno koristna analiza
Ekonomika v službi odločanja
Primerja se stroške in koristi posamezne možnosti. Uporabna je pri finančnih odločitvah.
Primer iz prakse: Šola razmišlja o uvedbi pametnih tabel. Strošek: 12.000 EUR. Prednosti: večja angažiranost učencev, manj papirja. Po izračunu dolgoročnih koristi in investicije odločitev postane bolj jasna.
Diagram ribje kosti
Iskanje vzrokov za težave
Metoda pomaga analizirati vzročno-posledične zveze. Najprej določimo glavni problem, nato pa iščemo vzroke po kategorijah.
Primer iz prakse: Tovarna ima preveč reklamacij. Na diagram ribje kosti vrišejo možne vzroke: strojna oprema, človeški faktor, materiali. Tako ugotovijo, da je težava v slabši kakovosti enega dobavitelja.
Nominalna skupinska tehnika
Strukturirana razprava brez prekinjanja
Vsak član najprej razmišlja sam, potem pa deli ideje z drugimi. Te se zapišejo, ocenijo in razvrstijo.
Primer iz prakse: Občinski svet razpravlja o razporeditvi proračuna za kulturo. Vsak član poda tri predloge brez razprave. Nato vsi glasujejo in uvrstijo predloge po pomembnosti.
Večkratno glasovanje
Hitra izbira najboljših rešitev v skupini
Vsak član dobi seznam možnosti in glasuje za najboljše. Uporabna metoda pri številnih idejah ali možnostih.
Primer iz prakse: Neprofitna organizacija izbira temo za naslednjo kampanjo. Na voljo je 12 idej. Vsak član označi tri najboljše. Največkrat izbrana tema gre v izvedbo.
Pareto analiza ali pravilo 80/20
Osredotočite se na tisto, kar šteje
Analiza temelji na načelu, da 20 odstotkov vzrokov povzroča 80 odstotkov posledic. Z osredotočanjem na te ključne dejavnike lahko dosežemo največji učinek.
Primer iz prakse: IT podjetje analizira podporne klice uporabnikov. Ugotovi, da 80 odstotkov težav povzroča 20 odstotkov funkcionalnosti. V naslednji nadgradnji se osredotočijo na izboljšavo teh ključnih področij.
Šest klobukov razmišljanja
Gledanje na odločitev z več zornih kotov
Vsak član skupine razmišlja z določeno vlogo: logika, čustva, kreativnost, previdnost, dejstva ali nadzor. Tehniko je razvil Edward de Bono.
Primer iz prakse: Srednješolski kolektiv razmišlja o spremembi urnika. Vsak učitelj dobi simbolni klobuk in razmišlja s tega vidika. Ena oseba argumentira z dejstvi, druga izrazi pomisleke, tretja ponudi kreativne predloge. Takšna razprava omogoči boljšo odločitev.
Zakaj je poznavanje teh metod uporabno za vsakogar
Čeprav so te metode pogosto povezane z menedžmentom in poslovnim svetom, jih lahko uporabimo tudi v vsakdanjem življenju. Starši se lahko s pomočjo matrike odločijo, katero šolo izbrati za otroka. Učitelji lahko z nominalno tehniko vključijo tišje učence. Podjetniki z analizo prednosti in slabosti bolje ocenijo tveganje.
Vsaka metoda prinaša drugačen pogled na problem in omogoča bolj premišljene odločitve. Z njimi ne rešujemo zgolj zapletenih situacij, temveč gradimo tudi boljšo komunikacijo, večjo vključenost in občutek pravičnosti.
Te tehnike uporabljajo najuspešnejši vodje in organizacije
Ni naključje, da se te metode uporabljajo v medicinskih timih, pri NASA-inih inženirjih ali na sestankih Združenih narodov. Njihova moč je v strukturi, jasnosti in zmožnosti vključevanja več pogledov. Tudi zato jih najdemo v učbenikih MBA programov, javni upravi, nevladnih organizacijah in podjetjih s hitro rastjo.
Če želite sprejemati boljše odločitve, ni nujno, da postanete psiholog ali ekonomist. Dovolj je, da poznate orodja in jih znate uporabiti takrat, ko je to najbolj smiselno.
5 predlogov za Google Discover naslove
Objava Te metode za odločanje uporabljajo podjetniki, zdravniki in učitelji – zakaj jih ne bi tudi vi se je pojavila na Vse za moj dan.