Junija sonce glavni vir električne energije v EU

Da se je to zgodilo junija, ni presenečenje, vseeno pa se je to primerilo prvikrat. Minuli mesec je bil glavni vir električne energije v EU sonce. Junija so v EU iz sončnih panelov pridobili 22,1 odstotka vse energije, sledila pa je jedrska energija z 21,8 odstotka. Tretji največji vir je vetrna energija (15,8 odstotka), nato pa so se zvrstili še plin (14,4 odstotka), hidroenergija (12,8 odstotka), premog (6,1 odstotka) in drugi viri. Evropska elektrika torej ni zelo umazana. Iz sončne energije so junija proizvedli 45,4 TWh električne energije. Okoljsko še pomembnejši od rasti sončne energije je upad premoga, ki je pri 6,1 odstotka dosegel rekordni minimum. Lani junija je njegov delež znašal 8,8 odstotka. Glavnino premoga še vedno porabita Poljska in Nemčija (80 odstotkov vse evropske porabe), medtem ko je Španija naslednja v vrsti držav, ki se mu bo odpovedala (trenutno le še 0,6 odstotka). V temnejših mesecih leta izpad proizvodnje sončne energije precej dobro kompenzirata vetrna energija na severu kontinenta in hidroenergija, poveča pa se tudi prispevek plinskih elektrarn. Z manjšimi sezonskimi nihanji delež premoga ves čas upada. V prvi polovici tega leta je sicer poraba fosilnih goriv zrasla za 13 odstotkov, kar je šlo predvsem na rovaš večje porabe plina, saj je bilo hidroenergija in vetra letos nekoliko manj od povprečja. Slovenskih podatkov za junij še ni. Maja je Slovenija proizvedla 1,26 TWh električne energije, kar je odstotek manj kot aprila. Poraba pa se je zmanjšala za dobrih pet odstotkov. V Sloveniji je 41 odstotkov električne energije proizvedel NEK, 40 odstotkov hidroelektrarne, 13,5 odstotka sončne in vetrne elektrarne in 5,6 odstotka termoelektrarne. V primerjavi z letom prej je proizvodnja sončnih in vetrnih elektrarn za 30 odstotkov večja, termoelektrarn pa za 36 odstotkov nižja. Uvozili smo 0,8 TWh energije, izvozili pa 1,0 TWh. [st.slika 75648]