Svetovni dan preprečevanja samomora: Kakšna je statistika v našem okolju?

Predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornici – Zvezi) Simona Podgrajšek je na konferenci povedala, da je samomor med drugim družben in zdravstven problem, zato je preprečevanje samomora naloga cele družbe.

Najranljivejša skupina ostajajo moški, starejši od 50 let, opozarjajo na Zbornici – Zvezi.

Cilj letošnjega gesla Spreminjajmo razumevanje samomora je spreminjanje dojemanja samomora. V sekciji medicinskih sester si želijo, da pride do premika od kulture molka in nerazumevanja h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore. “Geslo izpostavlja pomen zmanjševanja stigme ter spodbujanja iskrenih in odprtih pogovorov kot ključnega pristopa k preprečevanju samomorov,” so pojasnili v sekciji. Ob tem opozarjajo še, da je samomor mogoče preprečiti prav z odprtim pogovorom.

Stopnja samomorilnosti v naših občinah

Stopnja umrljivosti zaradi samomora v letošnjem letu v Sloveniji do zdaj znaša 18 na 100.000 prebivalcev. Vse stopnje umrljivosti zaradi samomora v nadaljevanju so podane v istem razmerju.

Najvišja stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila v lokalnem okolju v občini Sodražica (41).

V občinah Ribnica, Loški Potok in Kostel je stopnja rahlo presegla slovensko povprečje (21, 22, 22). V Kočevju je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora ocenjena na 11.

Najnižjo vrednost v lokalnem okolju in v Sloveniji nasploh zaseda Osilnica. Stopnja v osilniški občini je bila do sedaj ničelna, kažejo kazalniki zdravja v občinah NIJZ.